Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih smo se s komunikologom Dejanom Verčičem pogovarjali v oddaji Ob osmih. Kot je povedal v primeru Slakonje, ki se je znašel pod plazom obtožb o rasizmu, ker je v videu z imitacijami preteklih zmagovalcev Evrovizije temnopoltega pevca imitiral s temnejšimi ličili, smo očitno brezglavo ponotranjili ameriško razmišljanje, ki izvira iz težav s suženjstvom. "To z nami nima nič, v Sloveniji nikoli nismo imeli težav s suženjstvom ... To ne bo zdržalo, zdrava pamet bo potrebna, ali pa nas kmalu več ne bo."

V tem kontekstu razmišlja o izvolitvi Donalda Trumpa, ki je po njegovem precej surova prizemljitev ameriške politike, odrezane od realnega sveta. "Izvolitev Trumpa za ameriškega predsednika na zadnjih volitvah je zelo jasen signal celotni ameriški družbi in svetu, da ZDA ne morejo več po poti, po kateri so šle, ne gospodarsko, ne družbeno in ne politično." Trumpovo ero označuje za dobo konstruktivnega uničenja. "Medtem pa v Evropi še vedno ničesar ne razumemo, gledamo skozi okno in se čudimo." Trump s svojimi potezami šokira vsak dan, njegova zmaga pa je najopaznejši dokaz premika razpoloženja ljudi v desno, kar tudi v Evropi opazujemo že nekaj časa.

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo po anketah uživa približno 20-odstotno podporo. Ali to pomeni, da se petina Nemcev spogleduje z nacizmom? "Angela Merkel je bila ena zadnjih velikih politikov v Evropi in kot taka si je privoščila eno največjih napak vseh časov, in ta napaka se je glasila: 'Zmoremo povabiti milijon sirskih beguncev.' To je Nemčijo pahnilo na rob zmožnosti. Migracije so bile sprožilec nekega državljanskega telesa, ki že prej ni bilo stabilno. Ni pa na vidiku politikov, ki bi imeli jasno vizijo o tem, kaj zdaj s težavami, ki so jih povzročile prehitre in prevelike migracije." Kot opozarja, ne smemo pozabiti, da v Evropi z migracijami ne znamo živeti tako kot v ZDA, ki so z migracijami nastale. "Ko v ZDA prisežeš na ustavo, si Američan. V Evropi pa še vedno preštevamo krvna zrnca." Ob tem ne pomaga zmerjanje ljudi, ki izražajo želje po ohranitvi svojega jezika, kulture in načina življenja, s skrajneži, s katerimi je treba ostro obračunati. "Ljudje se v tem trenutku obračajo predvsem stran od tega, kar razumejo kot nekompetentna in nesposobna politika, ki je prišla v mrtev kot."

Velik del migracij sicer podpira kapital, dodaja Verčič, ki našteva, da tudi pri nas ob gradnji tovarn že v začetni fazi razmišljamo, od kod bomo uvozili delavce. "Evropa ima izjemen kulturni kapital in potencial ... Smo pa v nekem trenutku začeli verjeti, da bomo lahko dobro živeli tako, da nam ne bo treba nič delati. V tem procesu uživanja v mlačni vodi smo zamudili tehnološko revolucijo." Kot pravi, smo izgubili stik s tem, kar moramo zdaj mi začeti imenovati razviti svet, in ostali v stagnaciji, iz katere ne znamo priti. "Želja ljudi po spremembi, ti glasovi za celo skrajno desne stranke, so na neki način izražanje bolečine ljudi, da tako kot do zdaj ne gre več naprej."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.