![V povezavi s predlagano spremembo, ki predvideva, da bi ravnatelj za imenovanje na funkcijo potreboval soglasje ministra, je Logaj poudaril, da so pri tem pogoji, ko soglasje ne bi bilo podano, natančno določeni in se nanašajo na dokazane nepravilnosti postopka. Foto: BoBo V povezavi s predlagano spremembo, ki predvideva, da bi ravnatelj za imenovanje na funkcijo potreboval soglasje ministra, je Logaj poudaril, da so pri tem pogoji, ko soglasje ne bi bilo podano, natančno določeni in se nanašajo na dokazane nepravilnosti postopka. Foto: BoBo](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/02/07/66417818.jpg)
Potem ko o spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prejšnji teden vlada ni odločala, saj so predstavniki šolstva podali še nekaj dodatnih opomb in predlogov, ga je ministrska ekipa zdaj sprejela z nekaj spremembami. "S predlagano spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja urejamo zlasti tista področja, ki predstavljajo razvoj in višjo kakovost na področju vzgoje in izobraževanja," je po vladni seji, na kateri je bil predlog potrjen, povedal minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
Kot osrednjo spremembo potrjenega vladnega predloga sprememb je šolski minister navedel člen, ki povečuje obseg sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja. Predvideno je, da se bodo od 1. januarja 2027 ta sredstva vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP-ja, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža BDP-ja, to je 0,5 odstotka. To bo po napovedi Logaja doseženo do leta 2036. "V preteklih letih so bila ta sredstva relativno skromna, in ker imamo na področju vzgoje in izobraževanja ogromno objektov, ki so stari 30, 40, nekateri tudi 100 let, je takšen delež nujen," je ob tem poudaril Logaj.
Naslednja večja sprememba, ki se prav tako nanaša na financiranje sistema vzgoje in izobraževanja, je določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, ampak tudi sosednje občine. "Pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo 'regijske' zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin," so po vladi seji sporočili iz Ukoma.
Povečan obseg dela učiteljev in ministrovo soglasje pri imenovanju ravnateljev
Predlog zakonodajnih sprememb predvideva tudi organizacijske vidike in ukrepe za lajšanje kadrovske stiske v šolstvu. Med drugim bi bilo že zaposlenim šolskim delavcem omogočeno, da obseg svojega dela povečajo za do eno petino. "Tam, kjer se bodo ravnatelji dogovorili z učitelji, lahko učitelji delajo v obsegu 120 odstotkov. To do zdaj ni bilo mogoče," je dejal Logaj.
Še ena sprememba, prav tako vezana na kadre, pa se nanaša na imenovanje ravnateljev. Pri tem bo namreč v skladu s predlogom po končanem postopku in imenovanju na svetu zavoda svoje soglasje za imenovanje podal tudi minister. "Tu želim poudariti, da ne gre za diskrecijsko pravico ministra, natančno so določeni pogoji, pod katerimi minister ne da soglasja k imenovanju ravnateljev," je ob tem poudaril Logaj. Soglasje minister bi tako minister lahko zavrnil zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek.
S spremembami se po Logajevih pojasnilih sicer uvaja enofazni postopek. "To pomeni, da svet zavoda izbere ravnatelja, pridobi obrazložena mnenja, zaprosi za soglasje ministra in s tem ni več drugega kroga pri imenovanju ravnatelja," je pojasnil. Poleg imenovanja so natančno določeni tudi razlogi za razrešitev, ki doslej v zakonu niso bili opredeljeni. Ministru za vzgojo in izobraževanje se poleg tega daje možnost, da v izjemnih primerih sam razreši ravnatelja. "Gre za primere, ko svet zavoda ravnatelja ne razreši in so ugotovljene hude kršitve zakona, ugotovitve Računskega sodišča o kršitvah dobrega poslovanja, neizvrševanja dokončnih upravnih ali sodnih odločb ali storitve kaznivega dejanja," so dodatno pojasnili na Ukomu.
Potrjeni predlog spremenjenega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim umešča še slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za uskladitev z ustavo. Financiranje stroškov, ki so povezani z delom na področju glasbenega šolstva, pa se po predlogu prenaša na nacionalno raven, torej z občin na državo.
Predlog novele zakona bo v DZ vložen po rednem postopku. Minister pričakuje, da bo sprejet do poletja in da bodo nekatere določbe zakona začele veljati že s prihodnjim šolskim letom.
Predlog zakona o šolski inšpekciji v javni obravnavi do 3. marca
Po predlogu zakona se sistemski pregledi izvajajo z namenom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti delovanja vrtcev in šol. Na ta način se preverja in spremlja skladnost izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja s šolsko zakonodajo. Izvajajo se na podlagi letnega programa dela šolske inšpekcije. Pri zavezancih se sistemski pregled opravi praviloma vsako peto leto. Vsebine teh pregledov se izbirajo glede na analize dejavnikov tveganja, ki jih opravi šolska inšpekcija, ali tudi na predlog ministra, je zapisano v besedilu zakona. Sistemski pregled je napovedan in poteka v treh fazah, traja pa največ šest mesecev. Zakon predpisuje tudi globe v primeru kršitev. Te se gibljejo od 500 do 5000 evrov.
Rok za oddajo pripomb je 3. marec, zakon pa naj bi se v glavnini začel uporabljati 1. januarja 2026.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje