Državni zbor je s 46 glasovi za in 26 proti imenoval novega ministra za vzgojo in izobraževanje, nekdanjega prvega moža zavoda za šolstvo Vinka Logaja. V kratkem pogovoru v Odmevih je komentiral svoje načrte, pobude za prepoved prenosnih telefonov in še marsikaj. Spraševala je Rosvita Pesek.

Sorodna novica DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje

Temeljni očitek laične javnosti in staršev na slovensko šolo se glasi: učenci se pripravljajo na ocene, ne pripravljajo se za življenje. Poznate odgovor, kako obrniti to smer? Jo boste v teh dveh letih uspeli?
Teče prenova učnih načrtov, kjer je v izhodiščih zelo jasno zapisano, da se spremenijo tudi določeni pristopi k poučevanju, kjer naj bi učenci dobili aktivnejšo vlogo. Pogosto slišimo o reševanju problemov, o kritičnem presojanju in tako naprej – izhodišča za prenovo učnih načrtov so pripravljena na tak način. Seveda pa dokument sam tega ne reši. Za to bo potrebno usposabljanje učiteljev v naslednjih dveh letih in potem z uvajanjem tudi spremljava. Namreč, vedno pred spremembami smo vsi za spremembe, ko se spremembe začno dogajati, je pa kup težav.

Imamo enega najstarejših učiteljskih zborov v Evropi. Če vprašate ravnatelje, smo to dejstvo pričakali povsem nepripravljeni. Za koliko bo še padla kakovost v slovenskih šolah, ob tem, da so podatki iz mednarodnih primerjav že zdaj taki, da smo na treh področjih pismenosti dosegli najslabše rezultate doslej?
Res je, da podatki kažejo padce, nisem pa prepričan, da je to povezano z odlivom kadrov zaradi starosti. Je pa verjetno delno povezano s kadrovsko krizo. Zavedamo se, da se bo v naslednjih desetih letih upokojila približno tretjina slovenskih učiteljev, hkrati pa prihajajo v sistem mladi učitelji in zato so pripravljeni ukrepi. Nekateri že tečejo, in sicer podpora mladim učiteljem z mentorstvom, podpora na v začetku poklicne kariere, spodbuda za pridobivanje več učiteljev, spodbuda na ravni štipendiranja in letos se že kaže tudi večje zanimanje za štipendiranje. Imamo pa drug problem, ki ga bomo poskušali reševati tudi medresorsko. Namreč, podatek, da se nam na pedagoške študijske programe vpiše letno približno 2100 študentov, konča jih pa 650, je verjetno takšen, da je treba odpreti diskusijo: na eni strani motivirati dijake, na drugi strani tečejo prenove študijskih programov.

Imamo 16 tisoč učencev s tujim državljanstvom. Postavlja se vprašanje, kako pomagati tem otrokom pri vstopu v šolo. Kako boste poskrbeli zanje? Ko je koalicija obravnavala predlog Nove Slovenije, ki je predvidevala pripravljalnice za učenje slovenščine, je bila gladko zavrnjena. Kaj boste storili za te otroke, da ne bo prvo leto izgubljeno zaradi neznanja jezika?
V času ministrovanja doktorja Felde je bil sprejet zakon o osnovni šoli, ki omogoča postopno vključevanje. To na praktični ravni pomeni, da začne učenec recimo obiskovati najprej šport, vzgojne predmete, hkrati pa je treba dati večji poudarek na učenju slovenščine. Torej, ni nujno, da je ves čas izoliran, da se uči slovenski jezik. Slovenščino se lahko uči tudi delno ob samem pouku.

Agencija Organizacije združenih narodov za izobraževanje je zapisala, da obstaja povezava med mobilnimi telefoni in slabšim izobraževalnim uspehom. Boste uvedli prepoved mobilnih telefonov v šolah?
Moj odgovor je ne. Mislim, da ves čas tudi strokovna javnost poudarja, da je treba imeti smiselno rabo digitalne tehnologije, tudi mobilnih telefonov. Imamo že kar nekaj dobrih praks, kjer so stekli dogovori, na kakšen način in kdaj lahko učenci uporabljajo telefone. Govorimo o osnovni šoli, pa tudi dijaki uporabljajo telefone. Seveda pa je nekatere stvari treba urediti na nacionalni ravni, zato, da potem lahko šole v svojih pravilih določijo in uporabljajo. Na drugi strani je zelo potreben dogovor med starši in šolo.