Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je šel skozi javno razpravo lansko pomlad, med drugim prinaša postopno večanje sredstev za razvoj in investicije na področju šolstva. Predlog prinaša tudi spremembe pri imenovanju in razrešitvi ravnateljev. Pri imenovanju uvaja enofazni postopek s soglasjem ministra. Zakon bo določil tudi primere, v katerih minister soglasje k imenovanju ravnatelja lahko zavrne. Prav tako predlog predvideva možnost dopolnilnega dela učiteljev pri istem delodajalcu.

Predvideno je bilo, da predlog na seji obravnava in potrdi tudi vlada, a je bila nato med sejo sprejeta odločitev, da se to prestavi na prihodnji teden, je na novinarski konferenci pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon. Razlog je v tem, da so o novostih, ki jih prinaša predlog novele zakona, še pred sejo vlade razpravljali na delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva.

Na posvetu, ki so se ga poleg predstavnikov ključnih deležnikov na področju vzgoje in izobraževanja udeležili tudi predsednik vlade Robert Golob, minister za finance Klemen Boštjančič in minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, so bile namreč podane nekatere pripombe, ki jim mora ministrstvo za vzgojo in izobraževanje dodatno preučiti.

Kot je zatrdil Arčon, je sestanek minil v "pozitivnem duhu", pripombe pa se ne nanašajo na večje spremembe. Dodal je, da enotedenski zamik ne bo vplival na zastavljeno časovnico, po kateri naj bi bil zakon v DZ-ju sprejet še pred poletjem. Podpredsednik vlade je napovedal tudi, da bo sprejete ukrepe prihodnji teden po seji vlade podrobneje prestavil šolski minister.

Golob na posvetu poudaril pomen konstruktivnega dialoga in konsenza

Premier je sicer v uvodnem nagovoru delovnega posveta ocenil, da posvet prihaja v najboljšem času, saj so plačna pogajanja zaključena in "lahko pogovore usmerijo naprej". Pojasnil je, da se zdaj postavljajo okviri za naslednja leta. "Z ministri vam bomo danes ponovno prisluhnili, da vidimo, kje pri spremembah smo in ali imamo dovolj širok konsenz," je povedal v nadaljevanju in ob tem poudaril pomen konstruktivnega dialoga vladne strani z deležniki iz šolstva. Poudaril je še, da je šolstvo "prevelik sistem, da bi v spremembe vstopali z antagonizmom", in da so "spremembe mišljene zato, da sistem izboljšajo".

Minister za vzgojo in izobraževanje Logaj je predstavil najpomembnejše prihajajoče spremembe novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, finančni minister Boštjančič pa poudaril, da so za zagotavljanje stabilnega, fleksibilnega in razvojno naravnanega izobraževanja ključnega pomena razvojni programi in projekti, ki niso le naložba v prihodnost posameznika, temveč so pomembni tudi za konkurenčnost države in krepitev družbenih vrednot, so sporočili z Ukoma.

Minister za finance Klemen Boštjančič je po navedbah premierjevega kabineta poudaril, da so razvojni programi ključnega pomena za konkurenčnost države in krepitev družbenih vrednot. V izjavi za medije pa je dejal, da so investicije v šolstvo zadnjih 20 let zaostajale za vsemi drugimi podsistemi v tej državi, "in to je treba obrniti". Čeprav ministrstvo za finance načeloma nasprotuje temu, da se v zakone vpiše vezava sredstev na BDP, v primeru šolstva pa tudi sami priznavajo, da je potrebno, da se sistemski vir financiranja razvojnih projektov v šolstvu zapiše v zakon.

Predlog novele zakona namreč predvideva, da se bodo sredstva za razvoj in investicije v šolstvo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP-ja, "dokler ne pridemo do 0,5 odstotka BDP-ja", je pojasnil Boštjančič, ki je navedel še, da so sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v štirih letih podvojili.

Šolniki spremembe pozdravljajo, a imajo tudi nekaj pomislekov

Tudi deležniki v šolstvu so izrazili zadovoljstvo, da je vlada prepoznala pomembnost šolskega sektorja. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je dejal, da sindikat spremembe pri financiranju razvoja v šolstvu podpira, ne strinjajo pa se s predlogi, ki omejujejo vpliv svetov šol oz. vrtcev pri pritožbah zaposlenih ob odpovedi delovnega razmerja in vpliv ministra pri imenovanju in razreševanju ravnateljev. "Mi menimo, da se s tem na neki način zaupanje v svete šol in vrtcev zmanjšuje," je dejal.

Predlog novele zakona namreč predvideva, da bo pri imenovanju ravnateljev potrebno soglasje ministra, ki bo ravnatelja pod zakonsko določenimi pogoji lahko tudi razrešil.
"Dokler je minister strokovnjak za šolstvo, kot je zdaj, se ne bojim, ko pa bo to človek, ki bo imel drugačne poglede oz. ne bo poznal našega področja, pa bo lahko tako ali drugače vplival na to, kdo bo imenovan," je opozorila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič, ki to vidi kot poskus politizacije šolstva. Sicer pa spremembe, ki jih prinaša novela, pozdravljajo.

Pri spremembah imenovanja ravnateljev "starši v resnici ne moremo imeti zadnje besede", je dodala predsednica Zveze aktivov svetov staršev Lara Romih. So pa starši počaščeni, da lahko aktivno sodelujejo pri spremembah, pravi, tudi večje financiranje kaže v pravo smer. Spremembe, ki jih prinaša novela zakona, je pozdravila tudi podpredsednica republiškega odbora Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Barbara Novinec, predvsem zakonsko opredelitev minimalnega števila oddelkov, ki jih lahko ima samostojni vrtec. Novela zakona sicer opredeljuje tudi najvišje število oddelkov, ki jih lahko ima javni vrtec. Tudi Novinec je navedla pomisleke pri spremembi imenovanja ravnateljev, meni namreč, da lokalna skupnost izgublja vpliv.

Opozorila o nespoštovanju znižanega normativa za svetovalne delavce v vrtcih

Sviz je sicer skupaj z Društvom šolskih svetovalnih delavcev ministra Vinka Logaja v pismu ponovno opozoril na resno problematiko v predšolski vzgoji. V dopisu v sindikat skupaj z društvom še enkrat opozarja na po njihovem mnenju očitno načrtno in več mesecev trajajoče nespoštovanje pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje v delu, ki ureja znižanje normativa za svetovalne delavce v vrtcih, do česar še vedno prihaja v veliko občinah po Sloveniji.

Z dopisom Sviz skupaj z društvom ministra Logaja ponovno opozarja na resno problematiko v predšolski vzgoji. Še enkrat izpostavljajo po njihovem mnenju očitno načrtno in več mesecev trajajoče nespoštovanje pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje v delu, ki ureja znižanje normativa za svetovalne delavce v vrtcih, do česar še vedno prihaja v veliko občinah po Sloveniji.

Od sprejetja ukrepa s pravilnikom leta 2023 je to sicer drugi dopis Logaju, v katerem ga Sviz opozarja na nespoštovanja predpisov. Poziva ga, naj nemudoma izvede nadzor nad delovanjem občin in zagotovi dosledno spoštovanje veljavnih predpisov ter s tem pogoje za zagotavljanje enake koristi predšolskih otrok.

Zakaj normativi niso implementirani?

Zaposleni v vrtcih so ob koncu lanskega leta namreč ponovno sami podrobneje preverjali, kakšno je stanje, četudi bi bilo pričakovati, da bo to glede na opozorila opravilo resorno ministrstvo, navajajo v Svizu. Ugotovili so, da jih od 211 zavodov normativ trenutno spoštuje in realizira le 106, ne upoštevajo pa ga skoraj vse večje mestne občine, kjer imajo vrtci tudi največ oddelkov.

Da mora priti do implementacije normativov takoj, je na novinarski konferenci opozoril tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. V nasprotnem bo predlagal, da Sviz začne z "orodji, ki so mu na voljo, pritiskati na izvrševanje tega normativa, ki je nujno potreben za vzdrževanje kakovosti predšolske vzgoje".

Predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje Marjana Kolar pa je poudarila pomen svetovalnega dela v javnih vrtcih in šolah ter naštela številne zahtevne naloge svetovalnih delavcev, ki sodelujejo pri najobčutljivejših vprašanjih otrok in njihovih družin. Poudarila je, da je v današnji družbi vloga svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju nadvse pomembna, ministrstvo pa je dolžno poskrbeti za spoštovanje določil omenjenega pravilnika.

Predsednica sekcije svetovalnih delavk in delavcev Tina Rezar vsakodnevno prejema klice in sporočila o nespoštovanju normativov. Kot je pojasnila, novi pravilnik določa 20 oddelkov na enega svetovalnega delavca, prej 30. Lani septembra jih je od skupno 76 občin normativ upoštevalo le 38, kar predstavlja polovico obravnavanih občin. Takrat so v 20 občinah dogovori glede upoštevanja normativov še potekali, preostalih 18 občin pa znižanega normativa ni upoštevala, je povedala.

Predsednica društva šolskih svetovalnih delavcev Doroteja Perše je poudarila pomen svetovalne službe tudi z vidika povečevanja števila otrok s posebnimi potrebami.

Nespoštovanje normativov je veliko in zato ne sprejemajo prelaganja odgovornosti financiranja med ministrstvom in občinami, je povedala. Ponovila je poziv ministrstvu, naj začne takoj izvajati konkretne ukrepe za spoštovanje pravilnika ter zagotovi pravičnejšo predšolsko vzgojo, omogoči enake možnosti za vse otroke, njihove starše, pogoje za kakovostno zgodnjo obravnavo in ne nazadnje zagotovi ustrezne delovne pogoje za svetovalne delavke v vrtcih.