Slovenski škofje ordinariji, ki so maše darovali v stolnicah, so med drugim poudarili, da je današnji dan praznik upanja, radosti in veselega pričakovanja. V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je polnočnico daroval pomožni škof Anton Jamnik, ki je dejal, da naj bi božič pomagal ljudem premagati osamljenost in prinesel radost, pogum, notranjo moč in veselje. Polnočna maša je potekala tudi v mariborski stolnici, vodil pa jo generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika.

Celjski škof in administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek pa je pri polnočnici v celjski stolnici zaželel, naj božični mir in veselje napolnjujeta tudi vse kulturne, znanstvene, prosvetne, zdravstvene, gospodarske, socialne in družbene ustanove v njihovem mestu in škofiji. Posebno božično voščilo pa je namenil bolnikom, invalidom, starejšim in vsem trpečim, pa tudi rojakom po svetu.

Dostojanstvo še nikoli tolikokrat napadeno
Evangeličanski škof Geza Filo je pri današnjem bogoslužju v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani poudaril, da v današnjem času božič številni praznujejo v množičnih nakupih in obdarovanjih, blišču in hrupu "veselega decembra", spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želijo približati samemu izvoru božičnega praznika. Zanje je osrednja vsebina praznika, da se je Božji sin učlovečil, se rodil kot človek in tako prišel na svet, da bi vse ljudi odrešil.

Filo je opozoril, da človeško dostojanstvo še nikdar v zgodovini ni bilo tako zaščiteno z zakoni, pa tudi ne tolikokrat napadeno, kot je danes. Delavci so izgubili skoraj vse pravice, življenje ljudi je postalo manj vredno od denarja in imetja. Zato je po njegovih besedah potrebno, da božič praznujemo vedno znova kot spomin in opomin na vrednote, brez katerih enostavno ne moremo govoriti o dostojanstvu slehernega človeka.

Božič simbolizira Kristusovo rojstvo
Kot je sporočila Slovenska škofovska konferenca, je glavna vsebina božiča, ki po svetopisemskem izročilu simbolizira Kristusovo rojstvo, povezana s skrivnostjo božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Po besedah cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika je Jezus nedvomno zgodovinska osebnost, čeprav datum in točno leto njegovega rojstva nista povsem znana. 25. december je za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), tako da sme vsak duhovnik izjemoma opraviti tri maše. Poseben simbol božiča predstavljajo jaslice, s katerimi verniki upodabljajo Jezusovo rojstvo in božično drevesce.