Natančen datum rojstva Jezusa Kristusa sicer ni znan, čeprav njegovo rojstvo velja za zgodovinsko dejstvo. 25. december je namreč za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., pojasnjujejo v Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Za kristjane natančen datum Jezusovega rojstva sicer ni več bistvenega pomena, dodajajo v SŠK-ju, temveč je glavna vsebina božiča, to, da se je božji sin učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Kot je v svoji božični poslanici dejal ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, se je pred 2012 leti rodil otrok, ki ni bil navaden dojenček, "ampak božji sin, ki je prišel delit z nami naše življenje, revščino, preizkušnje in trpljenje, na koncu tudi našo smrt". To lahko v teh težkih časih razumemo kot sporočilo, naj zaradi preizkušenj ne obupamo nad seboj in drugimi, ker tudi on ni obupal nad nami, je poudaril Stres.
Tudi življenje v težavah in preizkušnjah je smiselno in vredno, da ga živimo, je dodal. Vsem, posebej še tistim, ki so v najrazličnejših preizkušnjah zaradi bolezni, izgube zaposlitve, negotovosti glede jutrišnjega dne, človeškega nerazumevanja in v strahu pred prihodnostjo, ter vsem, ki so daleč od svojih najbližjih in osamljeni, je zaželel božje bližine in tolažbe.
Erniša: Kaj polagamo v njegovo zibelko?
Škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša pa je v svoji poslanici dejal, da prihodnji dnevi za številne ne bodo praznični. A ob tem je pozval tako verujoče kot neverujoče, naj si pošteno pogledajo v oči in skupaj premagajo temo, v kateri smo se znašli. "Treba se je vprašati, kaj v teh prazničnih dneh, preden se odpravimo v Betlehem k božjemu otroku, polagamo v njegovo zibelko," je poudaril.
Dodal je, da se kljub vsemu moramo odpraviti "na pot, kjer se je rodila ljubezen". Sam namreč veruje, da je v naših srcih še vedno dovolj moči in volje za dobro, pošteno ter pravično. Ob tem pa svetuje, naj to dobro predvsem ponesemo v življenje tistih, ki trpijo, so osamljeni, bolni ali razočarani.
Poseben simbol božiča predstavljajo jaslice, s katerimi verniki upodabljajo Jezusovo rojstvo, in božično drevesce.
Po 2. svetovni vojni božič iz javnosti
Etnologinja Nevenka Židov je že pred časom pojasnila, da so se jaslice v meščanskih domovih začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih domovih pa v 19. stoletju. Okrašeno božično drevo pa se je po njenih besedah začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni. Po 2. svetovni vojni je na javnih prostorih božično drevo za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa se je preselilo v družinski krog. Praznovanje božiča je šele konec 80. let 20. stoletja spet postalo javno. Poleg novoletnih jelk so se začela pojavljati tudi božična drevesa.
"Po našem štetju"
Rojstvo Jezusa Kristusa po Devici Mariji v Betlehemu je zahodni svet sicer prevzel tudi kot prelomnico za štetje let, čeprav so mnenja strokovnjakov o točni letnici Jezusovega rojstva deljena. In čeprav vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, pa to ne pomeni za vse istega dne. Razlog tiči v uvedbi gregorijanskega koledarja, ki se za 13 dni razlikuje od julijanskega koledarja, ki ga upoštevajo pravoslavni verniki. Tako bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja. Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič tudi dela prost dan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje