Natančen datum Kristusovega rojstva ni poznan. Iz Slovenske škofovske konference (SŠK) so sporočili, da so tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, izbrali datum, ko se dnevi znova začenjajo daljšati. "Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila," so zapisali in dodali, da je vsebina praznika povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja.

Trikratno božično obhajanje maše
Navada trikratnega obhajanja maše ob božiču - opolnoči, ob zori in podnevi - je bila vpeljana že zgodaj, velja pa tudi danes. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov. Pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma, vzet iz začetka Janezovega evangelija, so še pojasnili pri SŠK-ju. Hkrati je božič za kristjane tudi možnost poglobitve v vero in možnost njenega utrjevanja.

Nadškof Stres maševal v Celju
V celjski stolnici je maševal novoizbrani ljubljanski metropolit in upravitelj celjske škofije nadškof Anton Stres. Ob 10. uri so maševali mariborski nadškof Franc Kramberger v mariborski stolnici, dozdajšnji murskosobiški in novoizbrani mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek v Murski Soboti in koprski nadškof Metod Pirih v Kopru. Božično mašo je v Novem mestu ob 10.30 vodil tamkajšnji škof Andrej Glavan.

Ljubljanski nadškof Alojz Uran je svojo zadnjo božično mašo daroval v ljubljanski stolni cerkvi.

Božič praznuje tudi evangeličanska verska skupnost. Praznična bogoslužja v evangeličanskih cerkvah so potekala ob 10. uri. V Moravskih Toplicah je maševal evangeličanski škof Geza Erniša.