Razmere v svetu so vse prej kot stabilne in naklonjene gospodarstvu. Dogajanje vpliva tudi na slovensko gospodarstvo: "Svet, kakršnega smo poznali, se zelo spreminja. Gospodarske in vojaške velesile zelo močno merijo svoje moči in rišejo drugačne zemljevide. Vojne omejujejo trgovanje, omejujejo nas s surovinami, energijo, hrano. Trgovinski ukrepi pa postajajo orodje za doseganje ciljev velesil," opiše razmere po svetu, ki so krute in v katerih lahko preživijo le najbolj odločni in močni.

Evropa ima tu težavo, saj ji očitno ne uspeva v tekmi z večjimi igralci. "Evropa je zaslepljena od blaginje in osredotočanja zgolj na pravice ter zanika realnost okoli nas," ugotavlja Vesna Nahtigal in dodaja, da se to odraža tudi v slovenskem gospodarstvu.

Zdrs Slovenije na lestvicah konkurenčnosti

Celotnega gospodarstva ni mogoče zvesti na skupni imenovalec in v nekaterih panogah krize ni zaznati, a kot poudarja tokratna gostja, "za nekatere panoge tudi Gospodarska zbornica že vse leto opozarja, da se število naročil drastično zmanjšuje. To je predvsem industrija materialov, ki je na začetku verige vrednosti in zato za nas izjemno pomembna." To je po njenem mnenju tudi razlog, da Slovenija na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti drsi navzdol.
Slovenija se je res še približala povprečju Evropske unije, vendar pri GZS-ju kot največji problem navajajo, da se tempo povečevanja razvitosti Slovenije v primerjavi s povprečjem članic Unije pomembno upočasnjuje. "To bi nas moralo skrbeti," meni generalna direktorica GZS-ja. Inflacija je nižja, imamo visoko zaposlenost, ampak upad naročil lahko močno prizadene naše gospodarstvo

Gospodarska zbornica Slovenije zato ne zanemarja azijskih trgov, samo letos so Kitajsko obiskale štiri močne gospodarske delegacije iz Slovenije.

Sorodna novica Banka Slovenije precej znižala napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto

Preprečevanje krize namesto gašenja požarov

Na vprašanje, kaj je za slovenska podjetja zdaj največja težava, Vesna Nahtigal ne želi navesti le enega dejavnika: "Mi pričakujemo samo predvidljive, konkurenčne, pa tudi razvojne pogoje. Če ima naš konkurent v Franciji ali Nemčiji boljše pogoje, zaradi tega v določenem segmentu nismo konkurenčni," pravi sogovornica in navaja primer električne energije, kjer slovenska podjetja za kilovatno uro plačujejo bistveno več kot, na primer, francoska. "Naj pohvalim to vlado, da je podpisala sporazum med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami za več vlaganj v raziskave in razvoj, ampak tu pričakujemo, da se bo to nadaljevalo. Slovensko gospodarstvo že od leta 2019 ni imelo skupnega razpisa z znanstvenoraziskovalnimi institucijami, ki bi bil naravnan na prebojne nove tehnologije. To so konkurenčne prednosti, ki bi nam lahko pomagale, da bi bili boljši."

Kot težave, ki najbolj hromijo razvoj gospodarstva, pa Vesna Nahtigal našteje sedem novih obdavčitev v letu 2024, višje cene energetike in izostanek prehodnega obdobja za drastično povišanje omrežnin, ki je doletelo nekatera, predvsem energetsko intenzivna podjetja.
Ob tem omeni tudi, da Slovenija ne sme postati popolnoma odvisna od uvoza in da tudi zelenega prehoda ne more biti brez industrije materialov. "V Sloveniji je zelo veliko zdrave pameti in znanja. Če se znamo pogovoriti in slišati, lahko preprečimo marsikatero krizo, ne pa vedno gasiti požara, ko naredimo neumnost," še meni Vesna Nahtigal.

Več pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.