Državni zbor, ki je zakon sprejel 17. junija, bo moral o zakonskemu besedilu vnovič odločati. Da bo zakon sprejet, bo moralo zanj vnovič glasovati najmanj 46 poslancev.

Prejšnji teden je zakon, ki med drugim predpisuje bistveno višje kazni za kršitelje predpisov, podprlo 42 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Državni svetniki so med drugim ocenili, da bi visoke kazni, ki jih predvideva zakon, prizadele le najšibkejše sloje, na bogatejše pa naj ne bi bistveno vplivale.

Državnih svetnikov ni uspel prepričati niti državni sekretar na notranjem ministrstvu Miha Molan, ki jih je opozoril na nujnost sprejetja zakona, zlasti zaradi novega zakona o prekrških, ki bo v veljavo stopil 1. januarja. Poleg tega pa je predstavil tudi nekaj statističnih podatkov, s katerimi je opozoril na ustreznost nekaterih zakonskih rešitev.

Svetniki poslancem zlasti očitajo, da pri obravnavi predloga zakona niso upoštevali številnih dopolnil, ki jih je predlagala komisija državnega sveta za politični sistem, ki je k omenjenemu zakonu že ob drugi obravnavi predlagala vrsto amandmajev. S slednjimi naj bi zakon pridobil na kakovosti, med drugim bi dal tudi možnost, da bi se uredila težava vožnje neregistriranih vozil v Sloveniji.

Komisija je med drugim predlagala, da bi se v okviru tega zakona sprejel nov člen, katerega vsebina bi narekovala, da neregistrirana vozila v prometu pooblaščena uradna oseba izloči in zaseže. Lastnik takega vozila bi prevzel zaseženo vozilo ob izpolnitvi pogoja, da vozilo registrira ter da povrne stroške zasega in hrambe. V kolikor ne bi izpolnil pogoja v treh tednih, bi vozilo prešlo v državno last.

Po njihovem mnenju hitra vozila (avtomobili, motorna kolesa, tovornjaki), ki niso tehnično pregledana in registrirana, predstavljajo nevarnost na slovenskih cestah in se morajo umakniti iz prometa.