Prednost pri sanaciji imajo smrekovi gozdovi, s čimer bodo preprečili preveliko razmnožitev podlubnikov. Površin za sanacijo je veliko, število izvajalcev pa omejeno. Delo v gozdu je med najbolj nevarnimi opravili, zato naj se manjši lastniki tega ne lotevajo sami

Po prvih ocenah so vetrolomi poškodovali blizu pol milijona kubičnih metrov lesa. Lastniki so dolžni vse to, poleg že odrejenega drevja za posek zaradi podlubnikov, odpeljati iz gozdov. Zavod za gozdove je že začel ocenjevanja in pristopil k izdelavi sanacijskega načrta za odpravo posledic škode.

V nekaterih gozdovih se je najnujnejša sanacija že začela. Vsem, ki sami niso usposobljeni in ustrezno opremljeni, strokovnjaki svetujejo, naj ne podcenjujejo zahtevnosti dela in naj poiščejo profesionalne izvajalce. Sečnja in spravilo lesa je lani vzelo 11 življenj, letos je, še pred odpravo posledic ujm pri delu v gozdu umrlo 10 ljudi.

"Pri sanaciji je pričakovati nekaj zagat. Pri izvedbi se pričakujejo velike težave zaradi omejenega števila izvajalcev gozdarskih storitev poseka in spravila v Sloveniji," je pojasnil Egon Rebec iz oddelka za gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Pri nas imamo okoli 1000 ustreznih registriranih izvajalcev, a ker so naravne ujme pustošile tudi po Italiji in Avstriji in pričakovati je, da bodo nekateri tam iskali boljši zaslužek.
Kmetijsko ministrstvo lahko prizadetim lastnikom pomaga s sredstvi za ponovno zasaditev dreves ter vzpostavitev gozdnih poti in vlak.

Poleg naravnih katastrof večjega obsega, kot so letošnji vetrolomi, lanski požar na Krasu in legendarni žled iz leta 2014 – globalno segrevanje in podnebne spremembe z ekstremnim vremenom, spreminjajo drevesno in vrstno biotsko pestrost in slabijo samoobnovitveno sposobnost gozdov.