Po poteku mandata za varuha človekovih pravic se je vrnil na Urad za makroekonomske analize in razvoj ter k pripravi Umarjevih poročil o človekovem razvoju.

Kaj bi bila rdeča nit poročila, če bi ga sestavljal kot uradnik v kosovski upravi?
Civilne in politične strukture se morajo vrniti na stanje normalnega. Kar najhitreje je treba v učinkovit tek spraviti izjemna kosovska bogastva. Moj prijatelj Ibrahim Rugova je nasprotoval nenehni slovenski pomoči v obliki sklada za manj razvite. "Polovica denarja se ustavi v Beogradu, preostala polovica se s korupcijo prepolovi v Prištini. Preostala četrtina je naložena v projekte, ki sociali, gospodarstvu in okolju škodujejo, namesto da bi pomagali. Najbolje bi bilo pomoč ukiniti in jo preusmeriti v naložbe," je govoril.

Sanje Rugova so se uresničile. Kosovski Albanci imajo državo. Ste, glede na razplet dogodkov in posamezne napetosti v dneh po osamosvojitvi, optimist?
Sem optimist. To, kar se zdaj dogaja, je normalno. Na eni strani veselje zaradi dobljenega, na kar so kosovski Albanci čakali, recimo, sto let. Na drugi strani pa jeza Srbije in Srbov. Kosovo je bilo v zadnjem stoletju in pol tista srbska pokrajina, s katero so politiki manipulirali. To potrjujejo zapisi starejših srbskih zgodovinarjev in političnih mislecev. Dimitrij Tucović je že leta 1912 v knjigi Srbija in Albanija dobesedno zapisal, da Srbija s Kosovom nima nič, razen nekaterih srbskih kamnov, ki so zanimivi za arheologe.

Srbski politiki so pokrajino zlorabljali v manipulativne namene, medtem ko jih tam živeči Srbi niso zanimali. Sam sem celo prepričan, da so zadnji dogodki za Srbe dobri, vsekakor pa boljši od stanja, ki je vladalo zadnjih deset, dvajset let. Albanci bodo morali pokazati resnost, delovati tudi v interesu kosovskih Srbov in svetovna javnost bo opazovala.

Je to dobro za kosovske Srbe ali za Srbe v matici?
To je dobro tudi za Srbijo, saj bodo morali tamkajšnji politiki Kosovo počasi umakniti iz politične agende. Milošević je, na primer, s pomočjo Kosova in množic, ki jih je s tem mobiliziral, prišel na oblast, potem pa je bolj ali manj nanje pozabil. Ti izpadi, ki se dogajajo zdaj, so nekaj normalnega. Pričakoval sem, da bo huje.

V četrtek naj bi padla odločitev o slovenskem priznanju Kosova in o tem, kako hitro bo do tega prišlo. Slovenija je nekoliko v precepu. Lani je država v Srbijo - ta državam, ki bodo Kosovo priznale, napoveduje povračilne (diplomatske, gospdarske) ukrepe - vložila za 700 milijonov evrov naložb.
V odločitev slovenske vlade se ne morem vtikati. Ona ve več od mene. Moje stališče ni politično. Mislim, da moramo biti korektni do sebe in do lastne osamosvojitve. Mi se nismo spraševali, koga in koliko ga bo naša osamosvojitev stala. Bili smo srečni, ko so nas druge države priznale. Mislim, da mora vlada poleg političnih posledic razmišljati tudi o moralnih oz. etičnih standardih lastne odločitve. Ali smo pripravljeni drugim priznati, kar smo zahtevali zase?

L. D.