Na Darsu so na MMC-jevo vprašanje, v čem so glavne prednosti novega sistema cestninjenja, odgovorili, da v nizki ceni za domače voznike. Dejali so, da lahko prav s polletnimi in letnimi vinjetami uporabo avtocestnega omrežja "kar najbolj približamo domačemu uporabniku, medtem ko obsežen tranzit tujih vozil bolj obremenimo, in sicer v sorazmerju z internimi in eksternimi stroški, ki jih ta povzroča".

Dars za MMC: Slabosti v načrtu niso navedene
O morebitnih slabostih niso bili najbolj zgovorni in so zatrdili le, da v načrtu vlade niso navedene. Odogovore na vprašanje, ali obstajajo slabe strani (in katere), smo zato želeli dobiti od Prometnotehniškega inštituta, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, in Fakultete za pomorstvo in promet, a so se v obeh institucijah zavili v molk.

Strokovnjaki za promet nezgovorni
Predstojnik Prometnotehniškega inštituta Marijan Žura je za MMC poudaril, da "na vprašanja v zvezi z uvedbo vinjet ne želijo odgovarjati".

Podoben je tudi edini odgovor, ki ga je MMC "iztisnil" od Milojke Počuča iz Fakultete za pomorstvo in promet: "Kot profesor s področja ekonomije prometa za zdaj ne želim govoriti o vinjetah v Sloveniji, glede na to, da po mojem ne temeljijo na načelu pravičnosti, kar je temeljno načelo dodeljevanja stroškov prometne infrastrukture v EU-ju."

Nezgovornost strokovnjakov je pustila le eno možnost - da se pri vprašanju o slabih lastnostih vinjet pobrska po medijskem arhivu. Tako se je le našlo nekaj kritičnih pripomb na nov način cestninjenja. Njihov avtor je Tomaž Maher, član že omenjenega Prometnotehniškega inštituta, ki za MMC ni imel posluha.

Maher pred tedni ni varčeval s kritiko
"Spodbuja uporabo motornih vozil in nikakor ne omogoča tako želene preusmeritve potovanj na železnice. Sistem se uvaja za zelo omejeno dobo, in to samo za osebna vozila. Tovorna vozila se bodo cestninila kot doslej, kar pomeni, da bo del cestninskih postaj s potrebno infrastrukturo ostal. Predvideno je delno rušenje obstoječe infrastrukture, s čimer bodo povezani precejšnji stroški - da oviranja prometa in postavitve signalizacije ob zaporah sploh ne omenjam," se je Maher pred nekaj tedni razgovoril za slovenski tednik Mag.

"Ker bodo cestninske postaje začasno ostale, lahko pričakujemo večje zastoje predvsem v času turistične sezone ob koncih tedna. Zastoji bodo primerljivi z današnjimi, kar so potrdile tudi simulacije."

Stroški podiranja infrastrukture za zdaj niso znani
Kolikšni bodo stroški rušenja obstoječih cestninskih postaj, nam na Darsu niso znali povedati, ker "pogodba za izvedbo del še ni sklenjena". Pojasnili pa so, da je za leto 2008 za cestninski sistem zagotovljenih 3,2 milijona evrov sredstev.

Darsovi pobiralci cestnin ustrezni za mobilne nadzornike?
Ker se je v javnosti v zadnjem času pojavila tudi skepsa o tem, da bodo nekateri zdajšnji Darsovi pobiralci cestnin po le enajstdnevnem izobraževanju prvega julija postali člani mobilne enote za nadzor uporabe vinjet, pri čemer bodo lahko v skladu s pooblastili vozilo kršilca izločili iz prometa, uporabljali slikovno snemanje, prepovedovali nadaljnjo vožnjo ipd., nas je zanimalo, kako Dars odgovarja na tovrstne dvome državljanov.

Na Darsu so za MMC povedali, da usposabljanje izvajata upravna in policijska akademija in da je predvideno nadaljnje izobraževanje.

Od ministrstva za promet nobenega glasu
Naj pojasnimo še, da smo veliko vprašanj naslovili tudi na ministrstvo za promet (med drugim nas je denimo zanimalo, kako se bo odzvalo v primeru, če bo Zveza evropskih avtomobilskih klubov EAC od Slovenije zahtevala uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje), a odgovorov nismo prejeli.

M. N.