Virant, predsednik stranke Državljanska lista Gregorja Viranta, doktor pravnih znanosti, predavatelj na Fakulteti za upravo ter nekdanji minister za javno upravo v Janševi vladi je bil rojen 4. decembra 1969 v Ljubljani. Od leta 1995 do 1999 je bil svetovalec ustavnega sodišča, nato pa član Republiške volilne komisije.

Leta 2000 je postal državni sekretar za javno upravo. Od leta 2003 do 2008 je bil član uradniškega sveta, najprej kot predstavnik strokovne javnosti na predlog predsednika republike, nato kot član, imenovan s strani vlade.

Minister v Janševi vladi
Janez Janša ga je decembra 2004 imenoval za ministra za javno upravo. Eden njegovih največjih projektov je bila reforma plačnega sistema v javnem sektorju, ki zaradi krize še vedno ni povsem uresničena.

Virant nikoli ni bil član SDS-a, bil pa je predsednik odbora za javno upravo pri strokovnem svetu stranke za katero je kandidiral na državnozborskih volitvah leta 2004. Po odstopu Petra Jambreka z mesta predsednika Zbora za republiko, je postal presednik zbora.

Na predčasne volitve s svojo stranko
Pred letošnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami je ustanovil svojo stranko Državljansko listo Gregorja Viranta, ki je po volitvah z osmimi odstotki glasov prebila na četrto mesto med strankami uvrščenimi v DZ.

Virant je poročen, med svojimi hobiji pa navaja glasbo, oziroma igranje kitare.

Virantovih osem predhodnikov
Predhodnici DZ-ja, Skupščini Republike Slovenije, je od 9. maja 1990 do 23. decembra 1992 predsedoval France Bučar.

Po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji pa je leta 1992 prvi predsednik državnega zbora postal Herman Rigelnik (LDS). Njegova protikandidata sta bila Lojze Peterle in Bučar, vendar je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve izbrala Rigelnika, ki je DZ vodil od 23. decembra 1992 do 14. septembra 1994, ko je z mesta predsednika odstopil.

Rigelnika je nasledil Jožef Školč (LDS), ki je funkcijo opravljal od 16. septembra 1994 do 28. novembra 1996.

Po parlamentarnih volitvah leta 1996 je vodenje DZ-ja prevzel Janez Podobnik (SLS), ki se mu je mandat itekel 27. oktobra 2000.

Borut Pahor (SD, takrat še Združena lista socialnih demokratov), predsednik vlade v odhajanju in kandidat SD-ja za predsednika parlamenta, je DZ vodil od 10. novembra 2000 do 9. julija 2004, ko je bil izvoljen v evropski parlament. Nasledil ga je takratni strankarski kolega Franc Feri Horvat, ki je predsedoval le nekaj mesecev, od 12. julija 2004 pa do 22. oktobra 2004.

V času Rigelnikovega, Školčevega, Podobnikovega in dve leti Pahorjevega mandata je vlado vodil Janez Drnovšek, njegova LDS pa je bila najmočnejša parlamentarna stranka. Zadnji dve leti Pahorjevega vodenja in kratek Horvatov mandat je vlado vodil Tone Rop, prav tako iz LDS-a.

V mandatu Janeza Janše je državni zbor vodil član SDS-a France Cukjati, ki je bil na čelu parlamenta od 22. oktobra 2004 do 15. oktobra 2008.

Po volitvah leta 2008, ko je vodenje države prevzel Pahor, je predsednik DZ-ja postal Pavel Gantar, član takrat druge največje vladne stranke Zares. Gantar je predsedoval peti sestavi državnega zbora od 15. oktobra 2008 do 2. septembra 2011, ko je zaradi izstopa Zaresa iz koalicije odstopil.

Gantarja je nadomestil Ljubo Germič (LDS), ki je državni zbor vodil do danes, ko se je konstituiral sklic slovenskega parlamenta, izvoljenega na prvih predčasnih volitvah v zgodovini Slovenije.

Državnemu zboru še nikoli ni predsedovala ženska.