"Dejstvo, da se je zgodila napaka, sem na pobudo sindikatov odkril sam," je na tiskovni konferenci povedal Virant. S tem odkritjem je bilo preprečeno, da je bila storjena nepopravljiva škoda za referendum, je dodal.
MNZ bi moral danes sporočiti pravo število podpisov, pričakuje, da jih bo dovolj, in nato bo v ponedeljek razpisal 35-dnevni rok za zbiranje podpisov. "K sreči je mehanizem hranjenja izvirnih podpisov deloval in je bila preprečena huda škoda za referendum."
Prakso sprejemanja podpisov bodo spremenili
Napaka se je zgodila pri kroženju fotokopij podpisov, a kdo jo je storil, je nemogoče odkriti, zato ne morejo okriviti nikogar v DZ-ju ali na MNZ-ju. Poudaril pa je, da je bila doslej praksa prevzemanja in oddajanja podpisov slaba. Narejen bi moral biti prevzemni in oddajni zapisnik, kar nameravajo zdaj uvesti. "Murphyjevi zakoni so resda 15 let počivali, a jih moramo pri tako pomembnih zadevah upoštevati."
Ne čuti se krivega
Dodal je, da je napako res odkril, a se ne čuti krivega. Če PS tako čuti, ima to pravico in bodo o njegovi nadaljnji usodi lahko odločali poslanci in poslanke, je pristavil. Za konec je še izrazil obžalovanje, da se že mesec dni ukvarjamo z referendumi, namesto z resničnimi težavami.
V DZ-ju zagotavljajo: Uslužbenci so zanesljivi
V državnem zboru ob tem poudarjajo, da originalnih listov s podpisi niso izgubili ter so bili ves čas na varnem in zaklenjeni. Pri tem znova zagotavljajo, da je vseh šest ljudi, ki so prišli v stik z omenjenimi dokumenti, verodostojnih, večina jih je tudi usposobljenih za ravnanje s tajnimi dokumenti, pravijo.
Državni zbor zdaj preverja tudi pretekle pobude za referendume. V primeru pobude za Teš 6 je Virant pojasnil, da je bila težava v neveljavnih, in ne v izginulih podpisih. "Dopuščam možnost, da se je podoben primer že kdaj zgodil, a nihče izmed pobudnikov ni tega problematiziral."
Kaj se bo dogajalo na političnem prizorišču po napovedih interpelacije in zahtevah po odstopu Gorenaka in njega samega, ni želel komentirati. Strinjal se je, da bi bila preiskava dobrodošla, zato so tudi podali ovadbo zoper neznanega storilca, a meni, da bo zelo težko odkriti odgovorno osebo. Če bi sledilo izpodbijanje že sprejetih zakonov, bi lahko to storili le prek spora na ustavnem sodišču, je dejal.
Očitno je, da se s podpisi pod pobudo sindikata KNG za začetek postopkov za referendum o zakonu za sanacijo bank ni ravnalo tako, kot narekujejo navodila DZ-ja, pa ugotavlja prvi mož DeSUS-a Karl Erjavec: "To se ne bi smelo zgoditi. Vem, da obstaja posebno navodilo, kako ravnati s podpisi za referendum. Če bi skrbno ravnali, se to ne bi zgodilo."
Ob tem je minister za zunanje zadeve še poudaril, da sam ni tisti, ki bi lahko presojal in ugotavljal, kdo je odgovoren za zaplet s podpisi oziroma za njihovo izginotje, meni pa, da je najprej treba ugotoviti, zakaj se je ta napaka zgodila, pa tudi to, kdo ni spoštoval predpisov.
SDS obsoja izginotje in kopiranje podpisov
Izginotje podpisov je ostro obsodil tudi izvršni odbor SDS-a in dodal, da pričakuje od pristojnih organov, da primer na podlagi vložene ovadbe čim prej raziščejo ter ugotovijo konkretno odgovornost. Pri tem so v sporočilu za javnost v SDS-u zapisali še, da obsojajo tudi "kopiranje poslanskih podpisov in tovrstno izigravanje jasnih referendumskih pravil, ki si jih je privoščila opozicijska stranka Pozitivna Slovenija". "Obe dejanji sta zavržni in mečeta slabo luč na sistem parlamentarne demokracije v Sloveniji in na ugled zakonodajne veje oblasti," so še dodali.
Štrukelj: Nedopustno ravnanje
Iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa so sporočili, da je to, kdo je storil "napako" pri predaji podpisov, nemogoče ugotoviti, povsem nesprejemljivo. "Kako naj bomo gotovi, da se podpisi ne bodo ponovno "izgubili" pri preštevanju podpisov za naknadni zakonodajni referendum o slabi banki in državnem holdingu," se Štrukelj sprašuje v sporočilu za javnost.
Opozarja, da se s takimi dogodki zgublja zaupanje v institucije demokratične države in prepričanje o verodostojnosti dela državnih organov, DZ-ja in vlade. Po njegovih besedah je nedopustno, da odgovorni instituciji ne prevzemata odgovornosti. "Državni zbor in ministrstvo za notranje zadeve morata zagotoviti sindikatom in drugim, da se to ne bo več zgodilo in da prevzemata odgovornost," sklene.
Kronologija v povezavi s pobudo za referendum, ki so jo pripravili v DZ-ju:
- Zakon je državni zbor sprejel 3. 10.
- 10. 10. je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (SKNG) v glavno pisarno državnega zbora vložil Obvestilo o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Javna uslužbenka je pobudo takoj zavedla v sistem UDIS (sistem za upravljanje z dokumenti). Izvirniki so bili nato fotokopirani na eni izmed tiskalniških naprav v tiskarni državnega zbora, potem pa skupaj z originali ves čas do predaje fotokopij varno shranjeni v zaklenjeni železni blagajni.
- 10. 10. je o zahtevi za vložitev veta odločal državni svet in jo potrdil.
- 11. 10. je zaradi vložitve veta predsednik državnega zbora SKNG obvestil o mirovanju njihove pobude.
- 23. 10. je o vetu ponovno odločal državni zbor, ki veta ni sprejel.
- 25. 10. je predsednik državnega zbora ministrstvu za notranje zadeve posredoval zaprosilo za preverbo podpisov. Istega dne je kurir državnega zbora fotokopije pobude in seznama podpisov v zaprti ovojnici dostavil na MNZ ter prejel potrditev zaprte prevzemne pošiljke v kurirsko knjigo (z žigom in podpisom pristojne osebe na MNZ).
- 30. 10. popoldne je državni zbor po kurirju MNZ-ja prejel poročilo o nezadostnem številu podpisov (poročilo je bilo datirano z datumom 26. 10.) ter fotokopije pobude in seznama.
- 2. 11. je predsednik državnega zbora po pošti obvestil pobudnike o poročilu MNZ-ja, da število podpisov ni zadostno.
- 2. 11. je predsednik državnega zbora po elektronski pošti prejel protest pobudnikov, ker še niso prejeli obvestila. Takrat je bil izražen tudi dvom SKNG-ja, da s številom podpisov nekaj ni v redu.
- 5. 11. je predsednik državnega zbora pozval predstavnike SKNG-ja, naj se oglasijo v državnem zboru in vpogledajo v originale.
- 6. 11. je predsednik državnega zbora prejel izsledke interne preiskave v državnem zboru in predlagal MNZ-ju, naj tudi pri njih opravijo notranji nadzor, ter sprejel predstavnico SKNG-ja, ki je tudi potrdila enako število fotokopij listov (torej 307 listov).
- 7. 11. je predsednik državnega zbora na MNZ znova posredoval zaprosilo za preverbo podpisov s fotokopijo pobude in seznama podpisov. Da ne bi znova prišlo do kakršnegakoli dvoma, je državni zbor tokrat fotokopije izročil drugače od večletne prakse, in sicer tako, da je prejemnik MNZ na vsakem izročenem listu z žigom potrdil prejem. Izročenih je bilo 307 listov.
- 7. 11. je generalna sekretarka državnega zbora vložila ovadbo zoper neznanega storilca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje