Obe zahtevi za razpis referenduma sta bili vloženi malo pred iztekom roka. Že naslednje jutro pa je Virant dobil informacijo o posebni okoliščini pri zahtevi za referendum o sanaciji bank, kjer so bili priloženi fotokopirani podpisi poslancev. Pri pobudi za zakon o državnem holdingu pa so bili priloženi originalni podpisi.

Zaradi te okoliščine se je Virant posvetoval z zakonodajno pravno službo. "Moja prva reakcija je bila, da ti podpisi niso veljavni, a nisem želel odreagirati na prvo žogo, saj gre za izjemno pomembno odločitev," je dejal Virant in dodal, da si je zato vzel več časa za preučitev zadeve. Ob tem je dejal, da ima že sam kot pravnik dovolj znanja za to odločitev, a se je kljub temu želel posvetovati s pravniki, med njimi so bili Igor Kaučič, Rajko Pirnat, Miro Cerar, Janez Čebulj in zakonodajno pravna služba. Po navedbah Viranta so bili vsi enotnega mnenja, da pobuda ni skladna z veljavnimi predpisi.

Pravniki so bili enotni
Po mnenju pravnikov kopija lastnoročnega podpisa ni skladna s predpisi v poslovniku. "Vlagatelji so tu naredili težko formalno napako, domnevam in pričakujem pa, da bodo krivdo prevalili name, a reda in pravil se moramo vsi držati, še posebej ko gre za tako usoden referendum za državo." Virantova odločitev o tem, da odločanja o pobudi za referendum o zakonu za sanacijo bank ne bo uvrstil na dnevni red parlamentarne seje, je dokončna.

Glede pobude za referendum o državnem holdingu pa je Virant dejal, da je ta skladna s predpisi, zato bo najverjetneje zakon šel na referendum, pri čemer je odvisno, ali bo vlada pobudo dala na ustavno sodišče v ustavno presojo.

Virantu se zdi praksa hranjenja podpisov sporna
Virant je obenem dejal, da se bo zavzemal za kakršno koli rešitev, ki bi presegla referendumsko blokado. Obenem je dejal, da so se pri obeh zakonih upoštevali predlogi opozicije. Upa, da bi pri zakonu o državnem holdingu vlada zmogla priti nasproti opoziciji, med drugim tudi z določbo, da bi bil holding predmet nadzora Računskega sodišča, in določbo, ki bi podatke o holdingu obravnavala kot informacije javnega značaja.

Glede očitkov, da so fotokopirani podpisi stalna praksa državnega zbora, je Virant dejal, da s tem sam ni bil nikoli seznanjen. Tudi v poslanski skupini Državljanske liste fotokopij podpisov niso uporabljali.

Virantu pa se zdi sporna praksa shranjenih "bianco" podpisov poslancev, ki jih poslanske skupine uporabijo ob določenih priložnostih. Virant meni, da bi takšno prakso morali razčistiti, med drugim tudi z obrazci, ki bi vsebovali datume.

Podpise državljanov preverja ministrstvo
Glede spornih podpisov pri pobudi, ki jo je vložil sindikat, ki naj bi bili nečitljivi, je Virant dejal, da pri podpisih, ki niso overjeni na upravni enoti, pošljejo ministrstvu za notranje zadeve, ki preverja, ali gre pri teh imenih za državljane z volilno pravico. Ta postopek v celoti vodi ministrstvo za notranje zadeve, je dejal Virant in dodal, da sam nima vpogleda v razloge za njihovo odločitev.

"Odločno zavračam, da bi v naših službah lahko prišlo do kakršnih koli manipulacij. To je nemogoče," je bil ob vprašanju sindikalne pobude še odločen Virant. Ob tem je dodal, da bi si sam želel, da bi pri referendumskih pobudah obstajala možnost sodnega varstva, saj meni, da je trenutno pretirana odgovornost na strani predsednika državnega zbora.

S pravniki se je posvetoval tudi predsednik republike
Predsednik Danilo Türk je po posvetu z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki poslal predsedniku DZ-ja, predsedniku vlade, vodjem vseh poslanskih skupin in nepovezanim poslancem konkreten predlog mogoče rešitve zapleta s predlaganimi referendumi.

Türk predlaga, da bi z novim zakonom za nekaj časa zamrznili izvajanje obeh spornih zakonov, tako kot so v preteklosti, denimo, že sprejeli zakon o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji. Sočasno naj bi bile umaknjene tudi referendumske pobude, nato pa naj bi se začel nov dialog glede omenjenih zakonov.

SLS obsoja "polnočne igrice"
Je pa odločitev predsednika DZ-ja Viranta pričakovana in edina mogoča po mnenju SLS-a. Ta zakon je po njihovem mnenju eden ključnih za čimprejšnjo spodbuditev bank. "Slovenija je za zdaj še finančno suverena država in v SLS-u verjamemo, da bo za mednarodne finančne javnosti takojšnja uveljavitev vsaj enega zakona prvi odločni reformni korak," so poudarili. V SLS-u tudi obsojajo "polnočne igrice" nekaterih poslancev in dodajajo, da zanje fotokopirani podpisi poslancev, podani pod kateri koli dokument, ki ga poslanci vlagajo v DZ v parlamentarni postopek, niso verodostojen in brez dvoma avtentičen lastnoročni podpis oz. so lahko celo ponaredek oz. poneverba.

NSi ne podpira Türkovih pobud
Tudi v NSi-ju so zadovoljni, da referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ne bo, glede pobude za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu pa so prepričani, da gre "zgolj za politično nagajanje". Menijo, da so lahko odlašanje z uveljavitvijo zakonov ali referendumi o njih usodni za Slovenijo. V stranki so tudi "začudeni" nad predlogom predsednika republike Danila Türka, naj DZ na predlog vlade sprejme zakon, s katerim bi se zakona o holdingu in za krepitev stabilnosti bank prestavila ali zadržala. "Pobude predsednika države ne razumemo in ne podpiramo," so poudarili.