"Včeraj je bil sporazum parafiran, liderji so se dogovorili. Na ustreznih organih je bilo to treba potrditi, vlada je to storila, na strani policijskih sindikatov se očitno zatika. Ne bi pa še obupal. Prezgodaj je, da napovedujemo, da je zavrnitev sporazuma dokončna. Mislim, da je možnost še, in tudi čas imajo še. Tudi med zbiranjem podpisov lahko pride do umika. Je pa res, da vsak dan, ko se zbirajo podpisi, otežuje umik. Mogoče pa je umakniti podpise tudi, ko so že zbrani, " je v Odmevih o današnjih zapletih glede sporazuma med vlado in policijskima sindikatoma dejal predsednik DZ-ja Gregor Virant.

Na vprašanje voditelja Odmevov Slavka Bobovnika, ali je vlada podcenila moč policijskih sindikatov, je Virant odgovoril, da ne. "Vlada je morala slediti temu, kar se je dogovorila z večino sindikatov. Če bi popustila kateremu izmed sindikatov, bi lahko prišlo do dominoučinka. Že pri včeraj parafiranem podpisu se pojavljajo očitki, zakaj je to vlada dala policistom, ne pa tudi nam uradnikom," je pojasnil.

Ne vprašanje, ali mogoče resorni minister Vinko Gorenak ni ravnal najbolj modro z nekaterimi komentarji in konkretnimi ravnanji, je Virant odgovoril: "Morda." Dodal je, da bodo poslanci - če pobuda ne bo umaknjena - zelo verjetno vložili zahtevo za presojo ustavnosti, ali ne bi referendum povzročil protiustavnih posledic. Predsednik DZ-je je znova pojasnil, da je referendum lahko šele septembra, pri čemer nas mesec dni zamude pri uveljavljanju varčevalnih ukrepov stane desetine milijonov evrov.

Tonin: Türk in opozicija igrata nevarno igro
Vodja poslanske skupine NSi- ja Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da predsednik republike Danilo Türk in opozicija ustvarjata vtis, da varčevalnih ukrepov ni mogoče podpreti. "Oba razumem, ker je to igra, je pa to zelo nevarna igra," je dejal.

Če bi imeli referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ in bi ta padel, bi bilo to po Toninovem mnenju za državo zelo slabo, saj potem vsaj še eno leto "na tem področju ne bi smeli narediti ničesar, kar pomeni, da bomo še eno leto drseli v še večjo javnofinančno luknjo". "Zato kdor bo glasoval za referendum, bo glasoval za to, da bo treba čez leto dni v pravice zarezati še močneje," je opozoril.

Najboljše za državo bi zato po besedah Tonina bilo, da se vladi in obema policijskima sindikatoma uspe dogovoriti ter da sindikata umakneta zahtevo za referendum. Vodja poslanske skupine NSi-ja je ob tem prepričan, da sindikata nimata večjih razlogov, da se z vlado ne bi dogovorila. "Če do dogovora ne bo prišlo, sem prepričan, da ima vsaj eden izmed sindikatov politične interese," je dejal. Ob tem pa je dodal, da s svojimi izjavami "ne želi prehitevati in da je treba počakati, da se pogajanja končajo".

"Varčevanje je nujno"
Sprejemanje varčevalnih ukrepov za poslance koalicije, tudi NSi, po besedah Tonina sicer ni bilo lahko. "Pritiski na poslance so bili strašanski. Dobivali smo številno pošto in elektronska sporočila, v katerih so nas ljudje kritizirali in grajali. A tako pač je. Varčevanje je nujno," je dejal.

Zavrnil je tudi razmišljanja dela opozicije, da bi bilo treba zvišati davek na dodano vrednost. Če bi želeli doseči višino zdaj predvidenega varčevanja, bi morali omenjeni davek zvišati za vsaj pet odstotkov. To bi bila velika obremenitev za podjetja, hkrati pa bi se lahko zgodilo enako, kot se je v Španiji, ko so se začeli izogibati plačilu davka, je dejal.

Dodal je še, da bo morala Slovenija do prihodnjega leta proračunski primanjkljaj v skladu z obljubo, ki jo je dala EU-ju, znižati na manj kot tri odstotke, sicer bo "prišla prisilna uprava iz Bruslja in bo to naredila namesto nas".

Logar upa, da bo prevladal razum
Tudi direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar je danes izrazil upanje, da bo prevladal razum in da referenduma o varčevalnem zakonu ne bo. Možnost za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ po Logarjevem mnenju sicer obstaja, vendar "bi bilo to igračkanje z usodo Slovenije". Zamik sprejemanja zakona o uravnoteženju javnih financ po 1. juliju davkoplačevalce stane okoli 100 milijonov evrov, je ocenil.

Ob zavedanju, da bi ustavno sodišče referendum o varčevalnem zakonu verjetno prepovedalo, bi bila zahteva za referendum po njegovem mnenju "neko kazanje mišic, ki bi imelo za rezultat 100 milijonov evrov več stroškov". Rezultat pa bi bil na koncu po Logarjevem mnenju enak: "Referenduma ne bi bilo, le naša skupna denarnica bi bila precej tanjša."

Ob tem je spomnil, da je vlada s pogajanji varčevalni zakon uskladila do te mere, da je dogovor podpisalo zadovoljivo število sindikatov oz. reprezentativni del. Vlada je sicer predlog sporazuma, ki ga je v sredo dorekla z obema policijskima sindikatoma, danes potrdila, medtem ko sta sindikata neusklajena. Rok za zbiranje podpisov za referendum začne teči v petek.

Logar je poudaril, da je po varčevalnem zakonu in rebalansu proračuna naslednji izziv vlade dosega soglasja o strukturnih reformah. Najtrši oreh bo po njegovem mnenju sprememba delovnopravne zakonodaje, saj so prav na tem področju sindikati občutljivi. Z morebitno ustavno spremembo referendumske ureditve bi sicer iz referendumskega odločanja izvzeli odločanje o fiskalnih zadevah, delovnopravna zakonodaja pa bo edina, pri kateri bo ves čas obstajala resna grožnja za referendum.