Minister za javno upravo Gregor Virant je odločen: Sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakor koli privilegirale.

Minister za javno upravo je neomajen: "Zaradi stavke se tudi da so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem, saj so razvrščeni od 40. do 57. plačnega razreda."

Virant: Plače sodnikov primerljive z zdravniškimi
Virant je še poudaril, da so sodniki "nedvomno in nesporno del javnega sektorja, ker so plačani iz javnega denarja in ker opravljajo javne storitve". Kot je še dejal, imajo sodniki primerljive plače s zdravniki.

Pojasnil je, da v teh treh dneh stavke pogajanj ne bo, "to pa ne pomeni, da prekinjamo kontakt s sodniki". Se pa bodo v naslednji dneh ponovno usedli za mizo in jih poskusili prepričati, "naj normalno delajo, naj pristanejo na nagrajevanje uspešnejših med njimi in naj si plače povišujejo s povečanim obsegom dela in z odpravo sodnih zaostankov", je še napovedal
Virant.

80 odstotkov sodnikov je ob 8. uri začelo tridnevno opozorilno stavko. Med 9. in 11. junijem bodo ostali na svojih delovnih mestih, a ne bodo opravljali sodniškega dela. Svoje stavkovne pravice in obveznosti bodo sodniki izpolnjevali skladno z zakonodajo in s sklepom stavkovnega odbora o začetku stavke. V tem času bodo opravljali le najnujnejše zadeve, denimo kazenske in prekrškovne, ki so pred zastaranjem, preiskovalne postopke ipd.

Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je sicer kmalu po začetku stavke opozorila, da se na stavko z vladne strani ni nihče odzval. Ob tem je Roblekova poudarila, da si odziva želijo, saj je stavka uperjena v zaščito pravne države. Roblekova še pravi, da se sodniki s stavko zavzemajo za izpolnjevanje odločb ustavnega sodišča in posredno tudi odločb rednih sodišč, za spoštovanje ustave in pravnega reda ter posredno za zagotavljanje pravice državljanov za sojenje v razumnem roku.

Sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost, in da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov.

Ministrstvo: Stavka - pritisk na ustavno sodišče
Ministrstvo za pravosodje obžaluje odločitev za stavko in je ne podpira, saj meni, da "ne bo prispevala k ničemur", predvsem pa ne k dvigu ugleda slovenskega sodstva. Sodniki so se zaradi plač pritožili, odločitev pa bo deležna sodne in ustavne presoje. V izjavi za javnost so zapisali, da je stavka v tej luči "na neki način pritisk na odločanje ustavnega sodišča in zato tako bolj dvomljivo ravnanje". Dodali so, da bo vlada odločitev sodišča spoštovala.

Sodniki bodo med stavko opravljali le najnujnejša dela
Med opozorilno stavko bodo lahko stranke med uradnimi urami opravile vsa dejanja, ki ne zahtevajo pristojnosti sodnika. Obravnave, razpisane med 9. in 11. junijem, veljajo za preklicane samo v primerih, ko je sodišče stranko izrecno obvestilo o preklicu.

Sodniki, ki ne bodo sodelovali v stavki, naj bi svoje delovne naloge tudi med 9. in 11. junijem opravljali kot po navadi.

Zaradi stavke so se odpovedali tridnevnemu zaslužku
Kot je znano, sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov in se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost.

Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna samo, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve. "Drugega kot uspeha ne moremo šteti," je poudarila Roblekova.

Sodniki se bodo na račun uveljavljanja svojih pravic s stavko odpovedali tridnevnemu zaslužku.