V uvodu oddaje Tarča se je beseda vrtela okoli predčasnih volitev. Te so po besedah predsednice NSi-ja Ljudmile Novak mogoče, saj Alenka Bratušek ne obvladuje stranke, zato je stabilnost koalicije ogrožena.
Podpredsednica SDS-a Alenka Jeraj bi predčasne volitve želela videti čim prej. "Ta vlada je še slabša od vlade Boruta Pahorja, saj nas je zadolžila za osem milijard v enem letu, in taka politika vodi v pogubo," je bila odločna. Franc Bogovič, vodja SLS-a, pa je poudaril, naj se vlada odloči, ali se bo začela ukvarjati z reformnim programom ali pa gremo na predčasne volitve.
Na drugi strani pa vodja SD-ja Igor Lukšič ni naklonjen predčasnim volitvam, saj da potrebujemo politično stabilnost. Imamo stranko, ki zahteva predčasne volitve, ko ni na oblasti, in imamo premočne sile destabilizacije, je prepričan. Slovenija pa se je pod to vlado končno stabilizirala, je dodal.
Tudi Gregor Virant ni izključil možnosti predčasnih volitev, zlasti če ne bo več zagona v vladi. Bi pa bile letos volitve precej manj škodljive kot lani, je pristavil. Po mnenju predsednika DeSUS-a Karla Erjavca bodo predčasne volitve takoj, če se bo izkazalo, da vlada nima več večine. To pa je po njegovem mnenju odvisno tudi od kongresa PS-ja. Meni, da bi bile predčasne volitve negativne za Slovenijo, saj bi bonitetne ocene takoj padle, zadolževanje pa bi se podražilo. Maša Kociper, podpredsednica PS-ja, poudarja, da se kažejo dobri rezultati in da bi bilo škoda, če bi te dosežke poželi drugi.

Klasično obmetavanje z očitki
Bogovič je izpostavil, da smo od leta 2008 povečali zadolženost s 4.000 na 14.000 evrov na prebivalca in da letno plača vsak že 500 evrov obresti. Ponovil je, da če ni volje za reforme, je bolje iti na predčasne volitve.

Po mnenju Lukšiča so trenutni dosežki optimum tega, kar lahko vlada stori v danem položaju, zdajšnja vlada pa poskuša tudi popraviti napake prejšnje vlade, kot je znižanje davka na dobiček pravnih oseb. Jerajeva je temu oporekala, rekoč da je težava v tem, da se je država zadolžila za osem milijard, ni pa jasno, kam ta denar gre.
Kociprova je izpostavila, da se je ta denar deloma porabil za financiranje prevelike porabe proračuna, del pa gre za kritje obresti preteklih posojil. "Pri tem smo se zadolžili po triodstotni obrestni meri, medtem ko so se v preteklosti zadolževali po sedemodstotni obrestni meri," je dejala.
O privatizaciji Mercatorja so bila mnenja različna. Virant, Jerajeva in Novakova podpirajo prodajo, saj trenutna lastniška struktura za podjetje ni dobra, a bi morala biti prodaja pregledna. Za prodajo je tudi Bogovič, a meni, da je Agrokor preveč zadolžen kupec in da bi morali najti boljšega. Na drugi strani Lukšič prodaji nasprotuje, saj meni, da gre za ključno podjetje, na katerega je vezanih veliko dobaviteljev. Kociprova je dejala, da bi se moral Mercator le delno privatizirati.