Virant je ob podpisu izjave o usklajenosti besedila zakona, ki določa način izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 skupaj z zamudnimi obrestmi, opozoril, da ne gre za trajno povišanje plač, ki bi strukturno obremenjevalo javne finance.
Za vsak obrok izplačila bo treba zagotoviti po približno 60 milijonov evrov neto, od tega po 30 milijonov evrov iz državnega proračuna. Ta denar bodo po zagotovilu finančnega ministra dobili s prerazporeditvami in iskanjem notranjih rezerv, je dejal.

Na pomisleke, da bi bilo bolje, če bi si država denar izposodila na finančnih trgih, minister odgovarja, da stvari niso tako preproste, da morajo to obveznost poračunati v okviru proračuna, finančnih načrtov in da ne smejo prebiti triodstotnega primanjkljaja. Sicer pa ima "boljši občutek, če si država za nekaj časa izposodi od svojih uslužbencev, kot pa če si izposojamo od nekih finančnih posrednikov ali tujih bank".
Pretirane napovedi?
O navedbah zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), da jih bo izplačilo nesorazmerij stalo dodatnih 34 milijonov evrov, pa je Virant dejal, da bo zavod najprej moral s pomočjo ministrstva za finance, lahko pa tudi njihovo natančno izračunati finančne posledice.
Številka, ki jo je navedel ZZZS, je po njegovem mnenju previsoka, saj bo od vseh vračil plačan tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje. Sicer pa si minister na splošno želi, da bi vsaj del obveznosti poplačali že letos, ker tečejo zamudne obresti.
Zakon že v parlamentu
Vlada je danes sicer določila besedilo predloga zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev in ga poslala v DZ.

Predlog zakona ureja način poplačila obveznosti, ki izvirajo iz neizplačane odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, in določa izplačilo v največ dveh obrokih z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Prvi obrok naj bi bil izplačan najpozneje do konca februarja 2014, drugi pa najpozneje do konca januarja 2015.

Za dogovor mora biti polovica sindikatov
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, se je za podpis odločila v sredo, pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Drago Ščernjavič, pa je takšno odločitev sprejela v četrtek.

Za podporo sicer zadostuje polovica sindikatov v posamezni skupini, in medtem ko je bil v konfederaciji proti le Policijski sindikat Slovenije, je bilo v drugi pogajalski skupini nasprotovanje nekoliko večje.

Zakonski predlog nima soglasja dela sindikatov, ki so ves čas nasprotovali spornemu aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor iz leta 2010, na podlagi katerega so bila zamaknjena izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, in ki so ta aneks izpodbijali na sodišču.