Tako se je odločil zaradi stališč najverjetnejšega prihodnjega mandatarja Mira Cerarja, pa tudi ne najbolj prepričljive podpore sindikatov. Ta je po Virantovem mnenju odraz pričakovanja sindikatov, da bodo s prihodnjo vlado morda sklenili ugodnejši dogovor.

12 za, 15 proti
Odločitev popolnoma vseh reprezentativnih sindikatov javnega sektorja sicer za zdaj še ni znana. Po do zdaj znanih podatkih je pripravljenost na podpis dogovora izrazilo 12 od skupno 36 reprezentativnih sindikatov, 15 pa se jih je opredelilo proti.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so po besedah njenega vodje Branimirja Štruklja za podpis štirje sindikati, trije so se opredelili proti. V drugi pogajalski skupini, ki jo vodi Drago Ščernjavič, pa jih je po njegovih navedbah za podpis glasovalo osem, 12 pa proti. Pet sindikatov je še neopredeljenih.

Za kvorum še vedno dovolj ...
Kot je pojasnil Virant, je pripravljenost na podpis tako izrazilo dovolj sindikatov, da bi lahko sklenili aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor po drugem kvorumu, ki upošteva članstvo sindikatov. Če namreč k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, zakon dopušča, da zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

... a je protiustaven
Zadnja možnost je bila uporabljena le enkrat: leta 2011 pri spornem aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki ga je del sindikatov izpodbijal tudi po sodni poti. O vprašanju kvoruma je odločalo tudi ustavno sodišče, ki je rešitve ocenilo kot protiustavne, zakonodajalcu pa naložilo njihovo odpravo. Rok za to se je iztekel že aprila, a ker pogajanja s sindikati o spremembi kvoruma niso bila uspešna, zakon ni bil spremenjen, omenjene določbe pa še naprej ostajajo veljavne.

Štrukelj: Že Sviz je dovolj
Še preden je bila znana Virantova odločitev, je Štrukelj ugotavljal, da k podpisu najbrž ne bo pristopila večina vseh sindikatov, po vsej verjetnosti pa bi lahko dosegli omenjeni drugi kvorum, saj ima samo Sviz, ki dogovor podpira, 40.000 članov, kar je po Štrukljevih navedbah najbrž blizu polovice vseh v sindikate vključenih zaposlenih v javnem sektorju.

Pravnik Rajko Pirnat je ob tem dejal, da bi bilo popolnoma nedopustno, da bi na podlagi iste zakonske določbe, ki formalno še vedno velja, ponovno sklenili anekse. V takem primeru bi po njegovem mnenju moralo ustavno sodišče stopnjevati sankcijo in v tej novi zadevi, če bi jo kdo izpodbijal, anekse tudi odpraviti. Tako bi bila odločitev aktualne vlade o podpisu dogovora res "vroč kostanj", kot ga je označil Štrukelj.

Cerarjeva stališča
Vzrok za Virantovo odločitev so bile tudi izjave predsednika Stranke Mira Cerarja, Mira Cerarja, ki ocenjuje, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, ki bo tudi nosila odgovornost za ukrepe v prihodnjem letu. Po njegovem mnenju bo morala nova vlada najprej preučiti stanje in iti v pogajanja s sindikati.

Bratuškova presenečena
Vlada, ki opravlja tekoče posle, torej omenjenega dogovora očitno ne bo obravnavala, čeprav je Alenka Bratušek v sporočilu za javnost zapisala, da je Virantu dala jasno navodilo, naj sporazum pripravi za podpis. Opozorila je tudi, da nepodpis sporazuma vodi v odpuščanje in da jo preseneča Cerarjevo nasprotovanje sklenitvi tega dogovora.