Novinarjem je, potem ko je sprejel predsednico društva Integriteta - Transparency International Slovenia Simono Habič, ki mu je predala knjigo analize in ocene nacionalnega sistema integritete v Sloveniji, poudaril, da imata integriteta in transparentnost države in njenih institucij tudi konkretne ekonomske učinke, če tuje države ter tuji investitorji zaupajo slovenskim institucijam.

Habičeva je poudarila, da je eden izmed nasvetov društva tudi zahteva etičnega kodeksa za vse poslance DZ-ja. Meni, da je zaupanje javnosti v poslance in delo parlamenta na zelo nizki ravni. Habičeva je ob tem še dodala, da sam podpis kodeksa ni dovolj, ampak ga je po njenem prepričanju treba tudi živeti, dihati "in tisto, kar govorimo, tudi dejansko početi".

Poudarila je še, da se v parlamentu integriteta gradi "od zgoraj navzdol" in da imajo politične stranke pri zagotavljanju integritete DZ-ja veliko možnosti rešitev. Pojasnila je, da lahko organi stranke osebo, ki je zaradi svojih dejanj oporečna, iz stranke izključijo, suspendirajo ali pa prosijo, da ni več dejavna v stranki.

Vprašanje imunitete
Po njegovih besedah sta se s Habičevo posebej ustavila pri priporočilih glede zakonodajne veje oblasti, konkretno ukinitvi nepoklicne kazenskopravne imunitete poslancev, za katero se tudi sam zavzema, saj meni, da ni potrebe, da bi bili poslanci kakor koli deprivilegirani. Ob tem je pojasnil, da se materialnopravna imuniteta nanaša na mnenja poslancev, izražena za govornico v okviru dela v parlamentu, predpis, po katerem poslanec za izrečeno ne more kazensko odgovarjati, pa je po Virantovem prepričanju neupravičen.

Ureditev državnega sveta
V poročilu so tudi priporočila glede vloge državnega sveta, kar pa je Virant komentiral: "Kot veste, bi sam to vprašanje rešil na zelo enostaven način, tako da bi ukinil državni svet." Celotno poročilo označuje kot zelo koristno.

Stabilen sistem integritete
V analizi, ki jo je Društvo Integriteta - Transparency International Slovenija objavilo pretekli teden, ugotavljajo, da je sistem integritete v Sloveniji stabilen, saj je prejel 63 od 100 točk, v veliki meri pa je glede na oceno društva opazen razkorak med pravnimi okviri in delovanjem različnih institucij proti korupciji v praksi.