Društvo Integriteta - Transparency International Slovenija je na novinarski konferenci predstavilo izsledke analize in ocene nacionalnega sistema integritete v državi.

Predsednica društva Simona Habič je povedala, da so v raziskavi ugotovili, da je naš sistem integritete stabilen, da pa ima nekatere resne pomanjkljivosti. Predvsem bodejo v oči razhajanja med pravnim okvirjem in njegovim udejanjanjem.

Najbolj ogrožena civilna družba in mediji
V raziskavi so ocenjevali 13 stebrov integritete, med katerimi je najbolj ogrožena civilna družba, saj nima dovolj sredstev in virov za delovanje, prav tako pa je državotvorne institucije ne štejejo za enakopravnega sogovornika.

Drugi na lestvici najbolj ogroženih so mediji in njihova neodvisnost. Prihaja namreč do različnih, predvsem političnih, pritiskov na njihovo delovanje. Sledijo jim politične stranke, katerih financiranje je še zmeraj netransparentno, in sistem javnega naročanja, nad katerim se še zmeraj izvaja slab in neučinkovit nadzor.

"V državi sta potrebni politična volja in politična zaveza za integriteto, ki pa je v Sloveniji še ni. Če podpišeš kodeks etike, še ne pomeni, da si etičen. Integriteta je skladnost tega, kar delam in govorim. To pričakujemo od vseh politikov in odločevalcev v državi. Ravno ta knjiga je odličen priročnik, da bodo tudi odločevalci in politične stranke s tem lahko dobile smernice, kaj in kako lahko spremenijo. Če bodo spremenili sebe, bodo tudi druge. To pomeni, da se integriteta vedno gradi od zgoraj navzdol," je zatrdila Habičeva.

Dobovšek: Če želimo iz krize, potrebujemo nekoruptivno državo
Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede, ki je sodeloval pri raziskavi, je pojasnil, da je raziskava potrdila to, kar govorimo že nekaj časa, in sicer, da v Sloveniji obstaja sistemska korupcija in da imamo težave s "state capture". Po njegovem je ključno, da začnemo ustvarjati politike do korupcije, ne samo zakonov in ne samo krepiti represivno funkcijo.

"Če želimo iz krize, je ključno, da imamo nekoruptivno državo, ki bo pospešila gospodarstvo. Boj proti korupciji pomeni močno državo in močne državne institucije, ne pa slabitev javnega sektorja, kar vodi v nadaljnji krog korupcije. Se pravi, ne odpuščati v javnem sektorju, ampak delovati na močnih in zdravih institucijah. To je ključno," je poudaril.

"Odgovor ni v represivni, ampak nadzorni funkciji"
Kot problematično je izpostavil kadrovanje po zvezah in poznanstvih v javnem sektorju, ustvarjanje neformalnih mrež in posledično netransparentno javno naročanje. Glede politikov je dejal, da ti odgovarjajo samo na podlagi kazenske odgovornosti, kar je po svetu, npr. v Nemčiji, drugače.

Opozoril je tudi na apatičnost civilne družbe, "saj ne doseže ničesar", in na pomen neodvisnosti medijev, ki bi morali s svojim kritičnim odnosom postaviti ogledalo družbi. "Odgovor ni v represivni, ampak nadzorni funkciji," je dodal.

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je izpostavil predvsem nespoštovanje oblasti do nadzornih institucij. "To je eden od ključnih elementov. Če smo institucije, ki vsaka opravlja svoj del posla, dolžne pokazati na nepravilnosti in pozivati določene organe k ukrepanju, se ta dolžnost postavi pod velik vprašaj, če na drugi strani oblast tega ne spoštuje. Še huje, v odločenih primerih se poskušajo izrečene sankcije minimizirati pod krinko nekih političnih argumentov," je povedal.

Klemenčič: Odgovornost ne sme biti samo kazenska
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je raziskavo podprl, vendar je poudaril, da je bila izvedena nekaj let prepozno in da v njej, zaradi mednarodnih okvirjev in pravil, ni obravnavanih dveh pomembnih področij: vprašanja korupcije na lokalni ravni in vprašanja upravljanja z državnim premoženjem.

Tako kot Dobovšek je poudaril, da odgovornost ne sme biti samo kazenska. " Pri nas nihče ne prevzame odgovornosti za nič, dokler ni to štiri krat ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Ko revizije to ugotovijo, se to relativizira, se ne ukrepa," je pojasnil.