Indeks (CPI) sicer meri zaznavo stopnje korupcije v posamezni državi, temelji pa na percepciji poslovnežev in analitikov posamezne države o stopnji korupcije v javnem sektorju. Kompleksna raziskava je letos pri izračunavanju indeksa korupcije upošteval 13 virov iz strokovnega in poslovnega okolja.

Od Danske do Somalije
Najvišje so se letos uvrstili Danska, Nova Zelandija in Singapur, ki so zbrali 9,3 indeksne točke na lestvici (razpon lestvice je sicer od 0 do 10, pri čemer višja številka pomeni manj zaznav korupcije), najnižje pa so uvrščene šibke, nestabilne države, ki so bile še pred kratkim v vojni ali pa v njih še vedno prihaja do spopadov. Na zadnjem mestu je z 1,1 odstotne točke Somalija, pred njo pa sta z 1,4 odstotne točke Afganistan in Mjanmar.

Slovenija: Sodišča delajo slabše od pričakovanj
Zaznavanje korupcije sicer kaže na kakovost dela sodišča, tožilstva in medijev pri preiskovanju koruptivnih dejanj. Po mnenju društva Integriteta, ki je slovenski del organizacije Transparency International, rezultati kažejo, da so slovenski mediji očitno vedno manj svobodni, tožilstva in sodišča pa svoje delo opravljajo slabše od pričakovanj.

"Zahteva po ničelni stopnji tolerance, torej da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva, je možna rešitev iz trenutnih razmer in primeren odziv na krizo. Korupcijo je treba obravnavati sistemsko, predvsem pa z najvišjo stopnjo odgovornosti, kar pa predstavlja za naša tožilstva in sodstvo še vedno velik izziv," je dejal Simona Habič, predsednica društva Integriteta.

Slovenija se je na lestvico zaradi pomanjkanja podatkov prvič uvrstila leta 1999, ko je bila najbolje ocenjena država med državami v tranziciji. Leta 2002 je slovenski indeks padel na 5,2, lani pa je bil 6,6. Letošnji rezultat je nekoliko slabši in znaša 6,4 indeksne točke.

Pozitivno: sprejeli več zakonov in aktov
Na področju preprečevanja korupcije je država v zadnjem letu po prepričanju članov društva Integriteta sicer napredovala, saj smo sprejeli nov zakon o integriteti, dobili Nacionalni preiskovalni urad, sodelovanje med preiskovalci in organi pregona pa je bolj usklajeno. Pred več kot letom dni je država sprejela tudi nov kazenski zakonik, ki upošteva priporočila uglednih mednarodnih organizacij, med katerimi sta OECD in GRECO.

Negativno: javna naročila, 'zveze in poznanstva', nesvobodni mediji
Negativno plat preteklega leta pa predstavljajo zaznava korupcije na področju javnih naročil, nepotizem, klientelizem in predvsem zmanjšanje svobode medijev, ugotavljajo v društvu. Tako je v Sloveniji zaznavna korupcija med javnimi uslužbenci, do katere prihaja na področju stika javnega in zasebnega sektorja. Gre za velika javna naročila, predvsem na področju gradbeništva in v sistemu javnega zdravstva, kjer država zaradi korupcije izgubi do 40 odstotkov vrednosti naročil.