V dveh občinah še gotovo niso znižali sejnin (Murska Sobota in Novo mesto), v Mariboru so se neposrednemu odgovoru na vprašanje izognili, v štirih občinah pa z odgovori pri prispevku niso želeli sodelovati. Foto: MMC RTV SLO
V dveh občinah še gotovo niso znižali sejnin (Murska Sobota in Novo mesto), v Mariboru so se neposrednemu odgovoru na vprašanje izognili, v štirih občinah pa z odgovori pri prispevku niso želeli sodelovati. Foto: MMC RTV SLO

Vlada RS priporoča tudi drugim od nje neodvisnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nadzornim svetom, da uporabljajo to stališče Vlade RS glede omejitve sejnine na 100 EUR bruto oziroma 50 EUR bruto 31. decembra 2010 in uporabe določb uredbe glede povračil stroškov, pri določanju sejnin in stroškov, ki se povrnejo, za člane svojih projektnih skupin (delovnih skupin, komisij ipd.).

Vlada poziva občine, naj, ko gre za njene javne zavode ipd., varčujejo kot država.
Gospodarsko razstavišče
Na Gospodarskem razstavišču so aprila sejnine za člane nadzornega sveta znašale 376,91 evra bruto, zdaj pa 150 evra bruto. Foto: MMC RTV SLO
Komunala
Velenje je sejnine za nadzornike v edinem občinskem podjetju ukinilo. Foto: MMC RTV SLO
Občina Kranj
V Kranju zniževanje ni bilo potrebno, nadzorniki pa si s sejo prislužijo nekaj čez 80 evrov sejnine. Foto: MMC RTV SLO
Nova Gorica
V Novi Gorici so sejnine znižali za štiri odstotke. Foto: MMC RTV SLO
Franc Kangler
Kot kaže, je župan Maribora Franc Kangler za zdaj predlagal le znižanje plač direktorjem občinskih javnih podjetij, ne pa tudi znižanja sejnin nadzornikom. Foto: MMC RTV SLO
Mura
V Murski Soboti, domačemu kraju propadajoče Mure, v zvezi s katero se pogosto govori o socialni bombi, se na vladna priporočila za zdaj niso ozirali. Foto: MMC RTV SLO
Novo mesto
V Novem mestu si nadzorniki še vedno lahko prislužijo po 230 evrov neto sejnine. Foto: NN

Potem ko sta finančna in gospodarska kriza dodobra pokazali zobe, je namreč vlada v začetku leta 2009 sprejela uredbo o sejninah, s katero je odgovornim v javnem sektorju naložila, da stalni del sejnin članom nadzornih svetov znižajo s 100 na 50 evrov bruto. V javnih agencijah, ustanovljenih za opravljanje regulatornih nalog, so se morale sejnine znižati s 150 evrov bruto na 75, v javnih skladih pa s 50 evrov bruto na 25.

Zategovanje ne le v zavodih, temveč tudi v javnih podjetjih
Poleg stalnega dela sejnin odredba narekuje še znižanje spremenljivega dela, ki je odvisen od bilančne vsote družbe in od števila zaposlenih v preteklem poslovnem letu in se izračuna kot seštevek obeh postavk. Ta del sejnin zdaj znaša polovico manj kot pred krizo. Kakšna so današnja plačila za sodelovanje na sejah nadzornega sveta za posamezne pravne osebe javnega sektorja, si lahko v tabeli pod točko 6.1 ogledate tukaj.

Nič bolje kot v javnih zavodih se niso "izmazali" nadzorniki v gospodarskih družbah v posredni in neposredni lasti države, v katerih je vlada narekovala vzpostavitev za polovico nižjih sejnin.


O sejninah pripravljenih govoriti sedem občin
Drugačna pa je situacija, ko gre za občine, ki jim je vlada znižanje sejnin v njihovih javnih zavodih in gospodarskih družbah le svetovala.

MMC je preveril, kako resno so občine vzele ta nasvet in koliko je mogoče v občinskih podjetjih zdaj zaslužiti s sejninami. Z vprašanji smo se obrnili na vseh 11 slovenskih mestnih občin, a se jih je na naš poziv odzvalo le sedem. Koliko naj bi sicer po nasvetu vlade znašale sejnine, je razvidno iz spodaj priloženega okvirčka.

RAZREDI DRUŽB

BRUTO SEJNINA ZA ČLANA (v evrih)

BRUTO SEJNINA ZA PREDSEDNIKA
(v evrih)

Mikro družbe

150

195

Majhne družbe

300

390

Srednje družbe

400

520

Velike družbe

550

715

Večje družbe

660

858

Največje družbe

825

1.072,50

Največje finančne institucije

825

1.072,50


Ljubljana: sejnine znižali povsod, kjer je bilo to potrebno
Začnimo s prestolnico, ki ima v lasti največ družb. Največja je Javni holding, v katerega je povezanih več javnih podjetij. Kot nam je preko MOL-a zagotovila direktorica holdinga Zdenka Grozde, so vsa med njimi upoštevala sklep vlade in preverila ustreznost višine sejnin. Zatrdila je, je bilo treba sejnine znižati le v dveh družbah - Žale Javno podjetje in Javno podjetje Ljubljanska parkirišča (s 333,83 evra bruto na 260 evrov bruto za predsednike nadzornega sveta in s 238,44 evra bruto na 200 evrov bruto za navadnega nadzornika); - medtem ko so bile v preostalih podjetjih sejnine nižje od določene višine sejnin v sklepu vlade, zato so ostale, kakršne so bile. Za prvega moža nadzornega sveta znašajo 333,83 evra bruto, za druge nadzornike pa 238,44 evra bruto.

Sejnine so na podlagi sklepa vlade znižali tudi v MOL-ovi družbi Gospodarsko razstavišče. Če je pred aprilom prvi nadzornik prejel 430,75 evra bruto visoko sejnino, ta danes znaša 195 evra bruto. Drugim nadzornikom se je sejnina znižala s 376,91 evra bruto na 150 evra bruto. Prav takšne zneske prejemajo tudi v nadzornem svetu družbe Tehnološki park Ljubljana, je za MMC prek MOL-a povedal tamkajšnji direktor Iztok Lisjak.

V Velenju sejnine ukinili, v Kranju pa znižanje ni bilo potrebno
Iz Velenja smo izvedeli, da ima občina v lasti le komunalno podjetje, v katerem je sejnine ukinila, v Kranju pa so za MMC pojasnili, da so sejnine za organe edinega javnega podjetja v pretežni lasti občine, to je Komunale Kranj, nizke, zato njihovo znižanje za zdaj ni predvideno. In očitno tudi ni potrebno, saj so številke še manjše od tistih, ki jih je predvidela vlada in so predstavljene v zgornji tabeli. Prvi nadzornik prejme 171 evrov sejnine, člani NS-ja pa 85,92 evra. Ali gre za bruto ali neto znesek, nam sicer niso povedali.

Nova Gorica: po žepu udarili vse nadzornike
Da upoštevajo priporočila vlade, navajajo tudi v občini Nova Gorica, ki je sejnine znižala v vseh treh svojih javnih podjetjih (Vodovodi in kanalizacije, Mestne storitve, Kenog). Znižanje je bilo 4-odstotno, tako da nadzorniki zdaj prejemajo med 50 in 100 evri neto. Pojasnili pa so, da so "sejnine različne in odvisne od velikosti podjetja, števila zaposlenih, obsega poslovanja in se izračunajo po posebni formuli. Končni rezultat formule se potem pretvori v odstotek od plače župana, ta odstotek pa potem v nominalni znesek".

Odgovorov iz mestnih občin Celje, Koper, Ptuj in Slovenj Gradec nismo prejeli. Kako upoštevajo nasvete vlade, tako ostaja neznanka.


V Mariboru so se neposrednemu odgovoru izognili
V Mariboru so bili bolj skopi z informacijami, pojasnili pa so, da je župan štajerske prestolnice Franc Kangler v skladu s priporočili vlade vsem nadzornim svetom v javnih podjetjih, ki so v lasti MOM-a, predlagal, da v skladu s svojimi pristojnostmi čim prej ukrenejo vse potrebne dejavnosti za znižanje plač direktorjev za 10 odstotkov. Ali se je njegovo priporočilo nanašalo tudi na znižanje sejnin nadzornikom, nam niso povedali, prav tako ne, koliko te znašajo.

Nasveta vlade se ne držijo v socialno ogroženi Murski Soboti ...
Nasveta vlade pa se za zdaj še zagotovo ne držijo v sicer socialno ogroženi Murski Soboti, ki ima v lasti dve javni podjetji: Komunalo in Javno podjetje Vodovod, ki nima zaposlenih in ga upravljajo organi Komunale. Trenutna višina sejnine za predsednika nadzornega sveta, ki je v skladu s sprejetim občinskim pravilnikom upravičen do plačila sejnine v višini 20 odstotkov povprečne mesečne plače za predpretekli mesec, znaša 284,85 evra bruto, za člane nadzornega sveta, ki so upravičeni do plačila sejnine v višini 15 odstotkov povprečne mesečne plače, pa 213,63 evra bruto. A v Murski Soboti vendarle dodajajo, da bodo mestnemu svetu glede na trenutno finančno situacijo predlagali znižanje. Da naj višino sejnin prilagodijo v skladu z vladno uredbo, so pozvali tudi javne zavode, katerih ustanoviteljica je občina.

... in tudi ne v Novem mestu
Prav tako kot v Murski Soboti se sejnine še vedno niso znižale v Novem mestu - občini, ki je pretežni lastnik dveh javnih podjetij: Javnega podjetja Komunala Novo mesto in Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske - CeROD. V prvem neznižane sejnine znašajo visokih 230 evrov neto, za člana, za njihovega vodjo pa 310 evrov neto. V CeROD-u so zneski nekoliko nižji, tako da članu na sejo pripada 127 evrov neto, predsedniku pa 191 evrov neto. "Višina sejnine je bila določena na podlagi ugotovljenih višin sejnine za člane občinskih svetov občin ustanoviteljic, s tem da sta se črtali najnižja in najvišja postavka ugotovljenih sejnin ter da se je tako ugotovilo povprečje. Za plačilo sejnine predsednika NS se povprečje sejnin poveča za 50 odstotkov," so dodali.

Vlada RS priporoča tudi drugim od nje neodvisnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nadzornim svetom, da uporabljajo to stališče Vlade RS glede omejitve sejnine na 100 EUR bruto oziroma 50 EUR bruto 31. decembra 2010 in uporabe določb uredbe glede povračil stroškov, pri določanju sejnin in stroškov, ki se povrnejo, za člane svojih projektnih skupin (delovnih skupin, komisij ipd.).

Vlada poziva občine, naj, ko gre za njene javne zavode ipd., varčujejo kot država.