DZ se je opredelil do predloga novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Potem ko je matični odbor v vladni predlog vnesel nekatere predloge Levice, NSi in SDS, bi koalicija z dopolnili znova posegla v te člene in predlaga vmesne rešitve, s čimer v omenjenih opozicijskih strankah niso zadovoljni. Odločilo bo glasovanje v sredo.

Predlagana novela predvideva dvig najnižjega izplačila materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila. Vlada je predlagala, da bi se dvignilo na 402,18 evra, kar je enako osnovnemu znesku minimalnega dohodka. Na enak znesek bi po vladnem predlogu dvignili starševski dodatek, ki pripada staršem, kadar niso upravičeni do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila, ker niso zavarovani za starševsko varstvo. Najpogosteje gre za študentske družine.

V obeh primerih bi nove višine veljale za starše otrok, rojene po 1. januarju 2022. A je pristojni odbor vladni predlog v tem delu z dopolnili opozicije precej preoblikoval. Najnižjega izplačila nadomestila kot tudi starševskega dodatka ne bi določili nominalno, ampak bi ga vezali na osnovni znesek minimalnega dohodka. Nova, višja višina bi veljala za starše otrok, rojene po 1. januarju 2020. Z dopolnilom, ki so ga vložili za plenarno zasedanje, pa bi v Levici s 1. januarjem nadomestilo dvignili vsem, ki ga prejemajo.

Odbor je z dopolnilom SDS-a tudi predvidel, da usklajevanja materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ter nadomestila v času odmora za dojenje ne bi ukinili. Na predlog NSi pa je dvignil še pomoč ob rojstvu otroka z 280 evrov na 500 evrov.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Urban Krajcar, opozicijska dopolnila pomenijo med 13,5 milijona in 18,5 milijona evrov. Kot so opozarjali tudi koalicijski poslanci, pa ta sredstva v proračunu niso predvidena. Zato so za plenarno sejo vložili svoja dopolnila, s katerimi, kot so pojasnjevali, predlagajo srednjo pot.

Dvig najnižjih izplačil materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ter starševski dodatek bi veljal za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2021. Nadomestila se ne bi usklajevala. Pomoč ob rojstvu otroka bi v koaliciji določili pri 350 evrih.

A SDS, Levice in NSi z njimi niso prepričali. Prepričani so, da bi se v proračunu sredstva lahko našla in da gre za politično odločitev, stvar prioritet. Kot je menila Anja Bah Žibert (SDS), aktualni vladi družinska politika ni prioriteta. Nadaljnja zamrznitev dvigov pomeni "podaljševanje varčevanja pri družinskih prejemkih socialno najbolj ogroženih družin," je ugotavljal Miha Kordiš (Levica). Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da se vedno poudarja, da so otroci naše največje bogastvo, a ko je treba preiti od besed k dejanjem, iščemo evre in načine, kako bi manj dali.

Po besedah Jurija Lepa (DeSUS) je prav, da smo pri družinski politiki ambiciozni in jo oblikujemo čim bolj po meri družin, a na odboru sprejeta dopolnila presegajo sprejete proračunske okvire. Kot pa je poudaril Marko Koprivc (SD), vsi želijo, da zakon čim prej stopi v veljavo, a s prihodnjim letom to ni mogoče.

"Nepremišljeno je deliti denar, ki ga ni, in tako nabirati politične točke," je dejal Vojko Starovič (SAB). Po besedah Janje Sluga (SMC) odgovorna oblast predlaga preudarne in predvsem smiselne ukrepe, in s predlaganimi rešitvami se bo "krvna slika naše družinske politike izboljšala". Ta je že sedaj ena najboljših na evropski ravni, je prepričana Karla Urh (LMŠ), ki je spomnila, da so bili v času sedanje vlade na tem področju odpravljeni varčevalni ukrepi.

Blizu stališču vlade so pri tem vprašanju tudi v opozicijski SNS. Podpirajo družinsko politiko, ki jo predlaga vlada, a pod pogojem, da je usklajena s proračunom, je pojasnil Dušan Šiško. Na odboru spremenjen predlog je ocenil za populističen.

Imajo pa v SNS tako kot v SDS pomisleke zaradi implementacije evropske direktive in vezanja pravic do družinskih prejemkov na stalno ali začasno prebivališče. Pri otroških dodatkih, kjer to že velja, namreč po njihovih navedbah prihaja do zlorab in podeljevanja otroških dodatkov za otroke, ki v Sloveniji sploh ne prebivajo.

Predlagana novela sicer prinaša še nekateri rešitve, pri katerih razhajanj ni. Očetom se bo ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok očetovski dopust podaljšal za dodatnih deset dni za vsakega otroka. Pravica do starševskega dopusta pa bo uvedena tudi za rejnike, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, starejši od 11 mesecev, in še ni zaključil prvega razreda osnovne šole.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč opozorilo, da bi bilo za njihovo uresničitev potrebnih 13,5 milijona evrov, ki jih v proračunu ni. Tako je koalicija za sejo DZ-ja pripravila dopolnila, s katerimi popravlja opozicijske predloge, pri nekaterih pa ponuja kompromis.

Odbor je denimo sprejel dopolnilo Levice, da višja nadomestila in starševski dodatek ne bodo veljali šele za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2022, ampak že za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2020. Koalicija pa z dopolnilom predlaga, da omenjeni dvig sredstev velja za vlagatelje otrok, rojenih po 1. januarju 2021, piše STA.

Dodaten dan za spremstvo prvošolcev?

Poslanci so v drugi obravnavi napovedali podporo predlogu Levice za dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, po katerem bi vsem zaposlenim staršem, tudi v zasebnem sektorju, zagotovili pravico do dodatnega prostega dne v primeru spremstva otroka prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je na seji izpostavil, da je predlog na matičnem odboru prejel soglasno podporo in izrazil upanje, da bo takšen tudi izid glasovanja v DZ. Kot je dodal v imenu predlagatelja, so si zaposleni v javnem sektorju že pridobili pravico do spremstva otroka v šolo na prvi šolski dan, zaposleni v zasebnem sektorju pa je še nimajo, s čimer so ti starši in posledično njihovi otroci postavljeni v neenak položaj.

Poslanske skupine so se strinjale, da je neenakost treba odpraviti in so predlogu napovedale podporo. Kot je dejala Karla Urh (LMŠ), je prvi šolski dan prelomnica tako za otroka kot starša, predvsem za otroka, ki bo spoznal novo okolje, nove prijatelje, hkrati ga čaka prvo srečanje z obveznostmi. Po njeni oceni gre tudi za stresno izkušnjo, ki jo lahko ublaži spremstvo staršev - ne glede na to, kje so ti zaposleni.

Tudi poslanca Vojko Starovič (SAB) in Karmen Furman (SDS) sta se strinjala, da gre za izjemen dan za vsakega otroka in starša. Za to diskriminacijo med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju ni nobenega opravičljivega razloga, je poudarila Furmanova.

Da predlog zaposluje načelo enakopravne obravnave delavcev, je izpostavil tudi Aleksander Reberšek (NSi). V stranki so naklonjeni rešitvi, ki bo omogočila lažjo uskladitev družinskih in službenih obveznosti, je dejal, ob tem pa izrazil obžalovanje, da predlog ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

Mojca Žnidarič (SMC) je dejala, da stranka predlogu ne nasprotuje, je pa tudi sama izpostavila "očitno pešanje socialnega dialoga". Kot je dejala, so v SMC opozarjali, da se vzpostavlja nevaren precendens, da se takšna stvar sprejema brez soglasja socialnega partnerstva.

ESS namreč prejšnji teden ni dosegel soglasja o predlogu novele zakona. Delodajalci so menili, da spremembe niso potrebne, saj med drugim zakon že določa en dan dodatnega dopusta za vse starše, ki imajo otroke, stare do 15 let.

Podporo predlogu Levice so napovedali tudi v SNS, kjer po besedah Dušana Šiška podpirajo predloge, ki omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. "Predlagana sprememba je dobra oz. zelo dobra," je ocenil.

Marko Koprivc (SD) je menil, da šole celo pričakujejo, da prvošolce v šolo prvi dan pospremijo starši, ob tem pa napovedal, da bo stranka spremembe, ki bodo odpravile diskriminacijo med starši, podprla. Jurij Lep (DeSUS) je ocenil, da je soglasna podpora pomemben kazalec napredne družbe, ki vsem zagotavlja enake pravice.

O predlogu Levice bo DZ glasoval v sredo.

DZ opravil razpravo o predlogu Levice za umik iz Afganistana

V zadnjem delu seje DZ so poslanci predstavili še stališča poslanskih skupin do predloga poslancev Levice za vojaški umik Slovenije iz Afganistana. Na matičnem odboru za obrambo predlogi sklepov niso dobili zadostne podpore, zato tudi DZ o tem ni glasoval.

Poslanec Levice Primož Siter je menil, da Natove sile v Afganistanu ne pripomorejo k miru v tej državi. Vojna v Afganistanu je doslej terjala več kot 10.000 življenj, je poudaril. Slovenija v Afganistanu sodeluje od 2004, v tem času pa je po navedbah poslanca za "podžiganje vojne" namenila skoraj 60 milijonov evrov. "Nato in z njim Slovenija sta razlog za vojno opustošenje v Afganistanu. Zato smo v Levici predlagali, da Slovenija s tem prekine," je pojasnil Siter.

Temu predlogu so že na odboru nasprotovali v večini ostalih poslanskih skupin, kjer so izpostavljali različne podatke o izboljšanju razmer v Afganistanu v zadnjih letih. Franc Jurša (DeSUS) je poudaril, da bi umik Slovenije krepko zamajal zavezništvo in mednarodno verodostojnost Slovenije.

Da je prav, da Slovenija sodeluje v Afganistanu, je ocenil Žan Mahnič (SDS). Kot je dejal, je grožnje nacionalni varnosti najbolje eliminirati, še preden pridejo na ozemlje tvoje države. In prav to Slovenija počne s svojo navzočnostjo v Afganistanu, je prepričan.

Poslanci LMŠ predloga za umik Slovenske vojske iz Afganistana ne podpirajo, je pojasnil Robert Pavšič. Kot je povedal, si sicer želi, da bi v prihodnje prišlo do skupne odločitve Nata za umik iz Afganistana, kar bi pomenilo, da nas tam ne potrebujejo več.

Vsakršen odmik od mednarodnih in nacionalnih odločitev glede ravnanja v Afganistanu bi negativno vplival na verodostojnost slovenske politike na mednarodnem diplomatsko-političnem parketu, pa je opomnil Samo Bevk iz SD.

Tudi v SMC priporočila za umik Slovenije iz Afganistana ne podpirajo. Kot je v imenu poslanske skupine povedal Gregor Židan, bi se z umikom Slovenske vojske iz Afganistana zmanjšala varnost Slovencev, povečala pa bi se stopnja ogroženosti naše države, je dejal.
Prav tako so umiku nasprotovali v NSi. Matej Tonin je opomnil, da je edina rešitev za Afganistan politični dogovor med vsemi stranmi. Rešitev, ki jo predlaga Levica, pa bi po njegovih besedah zadeve še poslabšala.

Proti predlogu so tudi v SAB. Andrej Rajh je opozoril, da bi umik varnostnih sil iz Afganistana vodil v eskalacijo nasilja, kar bi nedvomno občutili tudi v Evropi. "Če ne drugače, se lahko ponovijo številne tragedije, povezane z migracijami," je opozoril.

So pa podporo predlogu Levice za umik Slovenije iz Afganistana izrazili v SNS. Po besedah Janija Ivanuše so v stranki ogorčeni, tudi zaradi stroškov, ki jih je imela Slovenija v teh vseh letih sodelovanja v operacijah znotraj sil Nata v Afganistanu. "S tem denarjem bi raje odpravili socialne krivice, ne pa, da podpiramo neuspešno politiko Nata in ameriških sil," je dejal.