Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije je sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Kot razlog navajajo podcenjujoč in tudi žaljiv odnos resornega ministrstva do potreb visokega šolstva, neutemeljeno zavračanje njihovih stavkovnih zahtev, pa tudi diskriminatorno obravnavo sindikatov.

Predsednik sindikata Gorazd Kovačič je na novinarski konferenci spomnil, da je sindikat 9. marca izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. "Za stavko smo se odločili zato, ker je kazalo, da bo določena poklicna skupina dobila privilegij linearnega povečanja plač. Glede na to, da že 20 let po kolektivni pogodbi velja, da so plače visokošolskih učiteljev in zdravnikov v določenem razmerju, nismo mogli ostati pasivni in smo zahtevali dvig vseh plač, tudi v skupini J. Torej v primeru, da bi prišlo do linearnega dviga plač ene poklicne skupine v javnem sektorju ali kakšnega drugega plačnega privilegija," je pojasnil razloge za stavko, ki je potekala marca in je imela med zaposlenimi in študenti široko podporo. "Obenem so se v visokem šolstvu nakopičile tudi številne druge anomalije." Poudaril je predvsem plačne krivice, ki zadevajo relativno majhno skupino zaposlenih v visokem šolstvu, kot so bibliotekarji, informatiki, lektorji itd., za katere pa naj vlada Roberta Goloba ne bi imela posluha.

Medtem ko se je po besedah Kovačiča prejšnja vlada sprenevedala, so od sedanje vlade pričakovali, da bo bolj dialoška. Z vodstvom ministrstva so se na začetku mandata dobili na neformalnem sestanku, na katerem so skupaj pregledali stavkovne zahteve in se večinoma strinjali o njihovi legitimnosti. "To je bilo še pred oblikovanjem pogajalske skupine na ministrstvu za izobraževanje," je pojasnil Kovačič. Nato je vlada sredi septembra sprejela pogajalska izhodišča in jih kot en dokument poslala po elektronski pošti VSS-ju in Svizu.

Iz dokumenta pa je po navedbah VSS-ja razvidna uvedba četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, čeprav gre za precedens v enotnem plačnem sistemu. "Ta bo vzgojiteljem in šolnikom omogočil podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja, in to kljub neprimerljivi zahtevnosti dela in pogojev za napredovanje," pojasnjujejo v sindikatu.

V VSS ocenjujejo, da so ta izhodišča žaljiva in podcenjujoča do potreb in dolgoletnih nakopičenih problemov v visokem šolstvu, pa tudi "izjemno asimetrična".

"Kar zadeva odnos do plačnih zahtev visokega šolstva, se ta diskriminatorni odnos ujema s politiko, ki ji je vlada sledila v nedavnih krovnih pogajanjih o plačah v javnem sektorju. Iz pogajanj, ki so bila prvotno namenjena blaženju posledic inflacije, se je izcimil dogovor, ki v povsem neprimernem kontekstu legitimirali parcialne interese zdravništva in šolstva. Odprava "stropa" (omejitev na 57. plačni razred) in uvedba "četrtega naziva" v vzgoji in izobraževanju pomenita stihijski poseg v temelje obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju in sta neposreden prispevek k njegovemu rušenju. Poleg tega ustvarjata nova nesorazmerja, ki so poniževalna do dejavnosti visokega šolstva, torej dejavnosti, ki je za intelektualni, kulturni in ekonomski razvoj skupnosti ključna," so zapisali v obrazložitvi napovedi zaostritve stavke v visokem šolstvu.

Odločitve o datumu in obliki stavke v sindikatu sicer še niso sprejeli, dopuščajo tudi možnost, da bodo oblikovali še dodatne zahteve. Kakšne te bodo, bo odvisno od tega, kako se bodo odvijala pogajanja z nekaterimi drugimi sindikati oz. "z nadaljnjim dodeljevanjem plačnih privilegijev najvplivnejšim skupinam javnih uslužbencev oz. najvplivnejšim sindikatom", je dodal Kovačič.

Prav tako bodo spremljali potek prenove plačnega sistema, "ki ga je vlada prejšnji teden tudi formalno raztreščila in enostransko napovedala nek sistem stebrov, za katerega nihče ne ve, kaj točno bo pomenil". Če bo prišlo do razgradnje plačnega sistema, bodo tudi sami zahtevali lastni steber in v njem ureditev pravičnih višin plače vseh delavcev na univerzah, od čistilk do rektorjev, je napovedal Kovačič.

V visokošolskem sindikatu so kritični tudi do krovnih pogajanj za javni sektor in nedavno sklenjenega dogovora, ki ga sicer sami niso podpisali. Glavni tajnik sindikata Marko Marinčič je dejal, da je vlada dogovor sklenila v zavezništvu z nekaterimi politično vplivnimi sindikati in zamudila priložnost, da začne urejat stvari tam, kjer bi bilo treba - v spodnjem delu plačne lestvice, kjer je sedaj na minimalni plači izenačen velik del zaposlenih v javnem sektorju, med njimi so tudi zaposleni s srednjo, celo z visoko izobrazbo.