Minister za finance Franc Križanič je v sredo premierju izročil svoj 'zagovor' na kritike Računskega sodišča, ki je Borutu Pahorju predlagalo tudi zamenjavo ministra. Računsko sodišče namreč moti slaba odzivnost finančnega ministrstva na njihove pripombe glede napak pri beleženju prodaj državnega premoženja in s tem povezanih nejasnosti pri dejanskem dolgu naše države.

Čeprav Križanič zatrjuje, da so bojazni odveč in da na ministrstvu pripravljajo odpravo morebitnih nepravilnosti pri zakonodaji, sodišče trdi, da ministrstvo le prelaga breme urejanja teh vprašanj na druga ministrstva.

Kako izboljšati javne finance?
Predsedniki koalicije so sicer na razvojni klavzuri kot eno izmed prednostnih nalog postavili področje, ki je predmet kritik Računskega sodišča - torej ozdravitev javnih financ z znižanjem primanjkljaja in umiritev dolga brez povečevanja davkov.

K izboljšanju bi lahko prispevale tudi davčne blagajne, če bo politika zbrala dovolj poguma za njihovo uvedbo prihodnje leto. Podjetja, ki poslujejo z gotovino, namreč utajijo 130 milijonov DDV-ja na leto, davčne blagajne pa naj bi to oklestile za 20 milijonov, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Boj proti neplačnikom in kriminalu
Med prioritetami prihodnjih dveh let vladnja je tudi boj proti neplačnikom, ki naj bi jih izločali iz javnih naročil, odbitek vstopnega DDV-ja pa bi omejili le na pravočasno plačane račune. Visoko med prioritete sta uvrščena pregon gospodarskega kriminala in odvzem na ta način pridobljenega premoženja.

Tako ekonomisti kot gospodarstvo pa menijo, da v preostanku mandata vlada za razvoj lahko največ naredi, če zmaga na referendumih o pokojninski reformi in malem delu. Prav za referendum o malem delu so podporniki že zbrali potrebnih 40.000 podpisov, ki jih bodo vložili v državni zbor. O izvedbi t. i. pokojninskega referenduma pa bo odločali ustavno sodišče.