Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da so predstavnike sindikatov, ki predstavljajo okoli 157.000 uslužbencev v javnem sektorju, seznanili z vladnimi izhodišči. Ta predvidevajo znižanje mase plač za pet odstotkov glede na leto 2010 in preprečitev novega povišanja plač za šest odstotkov, kar bi se moralo zgoditi v skladu s plačno reformo.

Če sindikati v to ne bodo privolili, vladi ne bo preostalo drugega, kot da znižajo plače vsem uslužbencem za 11 odstotkov ali pa bo odpuščenih 11 odstotkov zaposlenih, kar pomeni 17.600 uslužbencev. "Letos bomo porabili 4.060.000 evrov, ciljno stanje v proračunu v letu 2011 pa je 3.860.000 za stroške dela," je ob tem pojasnila ministrica.

Napovedala je še, da bo vlada ukrepe za pogajanja s sindikati potrdila v četrtek, usklajevanja pa naj bi potekala do konca julija.

Posedi: Gre za "misijo nemogoče"
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi je že dejal, da predlogi, ki so bili predstavljeni, pomenijo "misijo nemogoče za nas in vlado". "Za nas ni več vprašanje, ali stavka bo ali ne, za nas je samo vprašanje, kdaj in kje bo in kdo vse se bo temu pridružil," je dodal.

Vsa dosedanja pogajanja z vlado od jeseni 2008 so bila namenjena krčenju pravic zaposlenih in zmanjševanju proračunskih izdatkov na njihov račun, je prepričan Posedi, ki dodaja, da so vsi sklopi pogajanj prispevali prihranek, ki skupaj dosega skoraj pol milijarde evrov, in to še preden so vsi zaposleni v javnem sektorju dosegli primerljiv in enakopraven položaj, saj mnogi še čakajo na izplačilo izravnave plač.

Po vsakem podpisanem dogovoru smo dobili zagotovila vlade, da so svoj prispevek že dali, nadaljnjih sprememb pa brez soglasja socialnih partnerjev ne bo, še pravi Posedi.

Vodja stavkovnega odbora sindikatov javnega sektorja Dušan Miščevič pa je za MMC dejal, da na srečanju sploh ni bilo pogajanj, saj je bil sindikatom predstavljen le ekonomski položaj v prihodnjih letih, prihodnji teden pa naj bi se o tem pogovarjali. Če se bo to res zgodilo, ne izključujejo stavke, saj tudi stavkovni odbor že imajo.

Pahor: Javni sektor moramo modernizirati
Premier Borut Pahor upa, da bo dosežen kompromis, saj so ga do zdaj vedno dosegli, sicer bo morala vlada ukrepati sama. Slovenija mora po njegovih besedah ostati socialna država, a mora skrbeti tudi za finančno vzdržnost. Dejal je še, da cilj vlade ni kratkoročna vzdržnost, ampak modernizacija javnega sektorja, da bo lahko učinkovito servisiral državljane in zdaj je po njegovem mnenju pravi čas za to.

"Nagovoril sem predstavnike sinidikatov v dobri veri, da se nam bo znova posrečilo zmanjšati obseg mase plač v državnem proračunu tako, da zaradi tega ne bo prišlo do nemotiviranosti ljudi, ki delajo v javnem sektorju in da bodo lahko s svojo plačo dostojno živeli. Hkrati pa želimo načeti vprašanje modernizacije javnega sektorja. Potrebno je ugotoviti, ali je javni sektor voden gospodarno in učinkovito, kot nam narekujejo tudi smernice OECD-ja," je dejal.

Srečanje s sindikati in poskus, da bi dosegli nov dogovor, je po Pahorjevih besedah le delček poskusov vlade, da bi v drugi polovici letošnjega leta kljub manj ugodnim gospodarskim in finančnim okoliščinam uspeli uresničiti zastavljene cilje in nadaljevati z gospodarskim okrevanjem.

Vlada le predstavila predlog, ukrepov ne
Premier in ministra (poleg ministrice za javno upravo je na sestanku še minister za finance France Križanič) predvidenih ukrepov sindikatom še niso predstavili, saj bo vlada te šele v četrtek obravnavala na svoji seji, dogovor pa mora biti nato dosežen do konca julija. Pahor je ob tem še poudaril, da je Slovenija v posebnem položaju, saj je plačna reforma prišla med največjo konjukturo, sledila pa je največja recesija.

Vladni predlog izrazito varčevalen
Razpravo o pripravi sprememb državnih proračunov za leti 2011 in 2012 je vlada začela na seji pretekli teden. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je takrat pojasnila, da je predlog izrazito varčevalen. Dodala je, da je usmerjen v zagotavljanje javnofinančne konsolidacije in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja tudi ob šibkejši gospodarski rasti.

Manevrskega prostora na obeh straneh ni več
Pri investicijah in materialnih stroških tako ni več manevrskega prostora. Pavlinič Krebsova pravi, da je vse odvisno od ciljev, ki si jih bodo zastavili, vsekakor pa bo maso plač treba znižati.