Vlada izdala uredbo o podelitvi koncesij v zobozdravstveni dejavnosti

Vlada je izdala uredbo o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na področjih čeljustne in zobne ortopedije ter oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti. Podeljevanje omenjenih koncesij je potrebno zaradi kroničnega pomanjkanja navedenih specialističnih zdravstvenih dejavnosti, so zapisali v obrazložitvi. Koncesijo za opravljanje javne službe na sekundarni ravni podeli ministrstvo za zdravje, če ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe.

Heferle in Lobnikar ostajata državna sekretarja na MNZ-ju

Tina Heferle in Branko Lobnikar ostajata državna sekretarja na notranjem ministrstvu. Z odstopom ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je tudi njima prenehala funkcija, na predlog ministrice za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Sanje Ajanović Hovnik pa ju je vlada ponovno imenovala, so sporočili po seji vlade.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so povprečne čakalne dobe za prvi ortodontski pregled za stopnjo redno 1613 dni, za stopnjo hitro 1200 dni in stopnjo zelo hitro 294 dni. Za oralno in maksilofacialno kirurgijo za stopnjo redno 218 dni, za stopnjo hitro 100 dni in stopnjo zelo hitro 18 dni.

Kot so ugotovili, javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotoviti dostopnosti na področju čeljustne in zobne ortopedije. Podeljevanje koncesij je tako potrebno zaradi kroničnega pomanjkanja navedenih specialističnih zdravstvenih dejavnosti. Posledično je prebivalstvo določenih regij izredno slabo preskrbljeno z navedenimi zdravstvenimi storitvami. Ministrstvo za zdravje naj bi tako predlagalo razpis koncesij na območjih, kjer so potrebe po teh zdravstvenih dejavnostih velike.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v sredo na seji DZ-ja dejal, da do konca leta 2023 pričakuje izboljšanja stanja vsaj za polovico. Če se to ne bo zgodilo, se bo treba po njegovem mnenju pogovoriti s specialisti in pogledati, ali je preveč napotitev, ali je storilnost premajhna ali pa morda potrebujemo še 30 novih specialistov, je dejal.

Soglasje k imenovanju Andraža Jaklja za direktorja Onkološkega inštituta

Svet ljubljanskega onkološkega inštituta je po opravljenjem javnem razpisu na seji 4. oktobra za generalnega direktorja OI imenoval Andraža Jaklja, ki je sicer od konca julija opravljal funkcijo v. d. generalnega direktorja onkološkega inštituta in bil hkrati direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož. Vlada je na današnji redni seji dala soglasje za njegovo imenovanje.

Jakelj je v svoji predstavitvi članom sveta inštituta napovedal, da bo v primeru izbire za generalnega direktorja s polnim mandatom odstopil z mesta direktorja ormoške psihiatrične bolnišnice. Odstopno izjavo je podal 8. decembra, svet psihiatrične bolnišnice Ormož pa je sprejel sklep, da se ga razreši s položaja direktorja. Vlada je s sklepom soglašala, s čimer mu je funkcija prenehala.

Vlada s skupno 14,3 milijona evrov spodbud Gorenju in Miku

Vlada je na seji proizvajalcu bele tehnike Gorenje odobrila dobrih 9,4 milijona evrov spodbude za izgradnjo novega objekta za razvojni center ter za nakup in vgradnjo nove opreme in orodij. Mednarodnemu trgovskemu in proizvodnemu podjetju Mik je medtem za projekt razvojnega centra odobrila slabih 4,9 milijona evrov spodbude.

Naložba Gorenja, pri kateri bo sodelovala, je vredna 39,3 milijona evrov (brez DDV). Od celotne investicije bo dobrih 36,1 milijona evrov potrebnih za stroje in opremo, preostalo pa predstavljajo naložbe v gradnjo novega objekta, gradbena, obrtniška in inštalacijska dela in naložbe v neopredmetena sredstva.

V okviru investicije bo podjetje ustvarilo 242 novih delovnih mest, od tega najmanj 25 visokokvalificiranih, so zapisali na gospodarskem ministrstvu. "Investicija bo bistveno povečala kapacitete proizvodnje pri kuhalnih aparatih, pomivalnih strojih in pralno sušilnih aparatih," so dodali. Naložba je stekla decembra lani, zaključila pa naj bi se novembra 2024.

Investicija Mika je medtem ocenjena na slabih 18,1 milijona evrov (brez DDV). Vanjo so vključeni izgradnja nove proizvodne hale Mik 3, izgradnja avtomatiziranega skladišča Mik 4 po smernicah sodobnega načrtovanja industrijskega okolja 4.0, nakup novih strojev in opreme ter vzpostavitev nove tehnološke linije za okna Mik. Investicija vključuje tudi nakup programske in aplikativne opreme ter razširitev poslovanja.

V okviru investicije bo po navedbah gospodarskega ministrstva ustvarjenih 50 novih delovnih mest. Naložba je stekla januarja letos, zaključila pa naj bi se konec leta 2024.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lahko, če so na voljo ustrezna proračunska sredstva, skladno z veljavnim zakonom izda odločbo o dodelitvi subvencije, ki se izda za investicijo, "ki bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva in za katero komisija, ki jo imenuje minister, ugotovi, da izpolnjuje v zakonodaji določene pogoje". Sredstva za navedeni projekt so za leta 2022, 2023 in 2024 zagotovljena na proračunski postavki ministrstva, so še navedli na ministrstvu.

Vlada bo z novelo odpravljala anomalijo pri odvozu pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest

Vlada bo na seji med drugim obravnavala predlog novele zakona o cestah, s katerim se odpravlja anomalija, ki je posebno ureditev odvoza poškodovanih ali pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah razširila s tovornih vozil tudi na osebna vozila.

Z zakonom o cestah, ki ga je DZ po aprilskem vetu državnega sveta spet potrdil v začetku oktobra, se je po navedbah urada vlade za komuniciranje poseglo v dobro delujoče in uveljavljene asistenčne storitve več kot 800.000 zavarovancev, ki teh storitev v primeru okvare ali poškodbe vozila na avtocestah ali hitrih cestah ne bi mogli več uporabiti, saj bi lahko odvoz njihovega vozila opravil upravljavec ceste na javnem razpisu izbrani izvajalec odvoza vozil. Državna sekretarka Alenka Bratušek je novelo zakona tako napovedala že ob vnovičnem potrjevanju v DZ-ju.

Zakon namreč Darsu daje možnost, da tudi za vozila, lažja od 3,5 tone, torej ne več le za tovorna vozila, kot je veljalo do zdaj, določi pravila, tehnične zahteve, postopke in najvišjo ceno za odvoz pokvarjenih in poškodovanih vozil z avtocest in hitrih cest. To je povzročilo razburjenje predvsem med obrtniki in dosedanjimi izvajalci avtovlek.

Dars je ob tem zatrjeval, da nova ureditev odvoza pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest ne ustvarja monopola na tem področju. Kot so pojasnjevali aprila, Darsu zgolj daje možnost, da določi pravila in postopke, ki se jih bodo morali držati vsi izvajalci.

S predlogom novele zakona se po navedbah vlade zdaj vzpostavlja stanje, ki je bilo dogovorjeno in usklajeno z vsemi ključnimi deležniki, to so Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Dars in Slovensko zavarovalno združenje, v fazi usklajevanja besedila zakona o cestah.

Na dnevnem redu še digitalna strategija 2030, morda tudi dodatni energetski ukrepi

Vlada bo na seji obravnavala tudi strategijo digitalnih javnih storitev 2030. Vizija, ki ji strategija sledi, so digitalne javne storitve, ki omogočajo integrirano, usklajeno, varno in učinkovito interakcijo državljanov in podjetij z državo.

Vlada bi lahko odločala tudi o sprejetju uredbe o omejitvi cen elektrike in plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine. Dobavitelji elektrike bi morali po regulirani ceni dobaviti 80 odstotkov količine odjema odjemalca v letu 2021, dobavitelji plina pa 80 odstotkov napovedanega odjema. Cene bi bile določene za leto 2023.