Predlog novele zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij bo čas trajanja postopka skrajšal z devetih mesecev na predvidoma tri mesece, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Predlog bo po njenih besedah poenotil in poenostavil postopke za priznanje tujih kvalifikacij, znižal stroške za kandidate, oklestil administracijo in skrajšal čas trajanja postopka. Znanje slovenskega jezika bodo preverjali ob prijavi na strokovni izpit, in ne na začetku postopka. Kandidat se bo lahko slovenskega jezika naučil v novo uvedenem obdobju usposabljanja do šestih mesecev pri ponudniku dela v tem obdobju. Ministrstvo bo krilo stroške tečaja slovenskega jezika v znesku 300 evrov. Namesto komisije – ki jo je bilo po besedah ministrice pogosto težko sestaviti – bo po novem imenovan izvedenec, ki bo pregledal strokovnost, znanje in kakovost kandidatov. Ministrica zagotavlja, da bodo kljub poenostavitvam postopkov v slovenski zdravstveni sistem še naprej vstopali samo ustrezno usposobljeni strokovnjaki.

Spomnila je, da se Slovenija sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, trenutni postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij pa so zapleteni in precej dolgotrajni. Po besedah Valentine Prevolnik Rupel je v letu 2024 za priznanje poklicnih kvalifikacij zaprosilo 123 zdravnikov in zobozdravnikov ter 136 drugih zdravstvenih delavcev. Ker so bili postopki dolgotrajni, so marsikoga odvrnili od pridobivanja poklicne kvalifikacije. "Seveda pričakujemo več interesa in povečanje števila kandidatov," je poudarila. Koliko bo dodatnega interesa, pa je težko oceniti, je dodala.

Do zdravil ob izjemnih dogodkih

Vlada je nadalje potrdila predlog novele zakona o zdravilih, ki predvsem prenaša evropski pravni red v Slovenijo. S tem bodo zagotovili, da bodo v Slovenijo prihajala le zdravila, ki izpolnjujejo "stroge standarde" varnosti, učinkovitosti in kakovosti. Novela nadalje sistemsko ureja financiranje in dostop do zdravil v primeru izjemnih razmer, kot so naravne in druge nesreče, izredne razmere v zdravstvu, resne grožnje za zdravje ali čezmejne zdravstvene grožnje. Novela prinaša ukrepe za obvladovanje tveganja pomanjkanja zdravil, na primer tako, da vsem v dobavni verigi nalaga obveznosti obveščanja o podatkih o dobavi, zalogah in izdaji zdravil.

Predlog novele tudi celostno ureja področje nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje in poleg uradne kontrole kakovosti zdravil zaradi varovanja javnega zdravja uvaja tudi kontrolo kakovosti učinkovin v prometu. Učinkovine se namreč vgrajujejo v magistralna zdravila, ki niso podvržena uradni kontroli zdravil, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Sledljivost medicinskih pripomočkov

Tretji akt, ki so ga potrdili na vladi, je predlog zakona o medicinskih pripomočkih. Ta po navedbah ministrice zagotavlja, da se pacientom vgrajujejo samo kakovostni, varni, učinkoviti medicinski pripomočki, ki so skladni z zakonodajo. Zakaj? Kot primer je navedla afere na Hrvaškem in v Veliki Britaniji, saj so nekateri prejeli kolke in prsne vsadke, ki niso bili ustrezne kakovosti, in sledili so negativni učinki na zdravje oziroma zastrupitev. Pacient bo imel po novem nadzor nad tem, kaj mu je vgrajeno. Zakon namreč predvideva nov informacijski sistem, je navedla. V njem bo mogoče razbrati vrste posameznih medicinskih pripomočkov. Če bi se naknadno ugotovilo, da je z medicinskim pripomočkom karkoli narobe, bo sledljivost zagotovljena, pacientu pa bodo pripomoček v najkrajšem možnem času zamenjali.

Vse tri predloge je pretekli teden obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet.