Ukrepanje je nujno, je po izrednem posvetu vlade, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih institucij, poudaril predsednik vlade.

Ustanovitev ožje delovne skupine je odredil pod vodstvom ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, v njej pa bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstev za obrambo, za finance ter za infrastrukturo, pa tudi predstavniki civilne zaščite in stroka.

Ta delovna skupina bo do 27. novembra vladi predložila program najnujnejših ukrepov. Kot je dejal Cerar, bo to neki akcijski načrt, v katerem bo točno določeno, kje lahko v nekem razmeroma kratkem času, predvsem do polovice prihodnjega leta, država zagotovi učinkovite preventivne ukrepe proti poplavam.

Priprava tudi splošnega načrta poplavne varnosti
Načrt bo zajemal lokacije, nabor ukrepov, kdo jih bo izvedel, v katerih rokih in koliko financ bo za to namenjenih. Vlada se bo v ta namen po Cerarjevih besedah potrudila, da dobi dodatna sredstva iz proračuna in tudi na morebitne druge načine zagotovi sredstva. Takoj ko bo vlada akcijski načrt dobila, se bo do njega opredelila. Cerar upa, da se bo lahko začel izvajati že v prihodnjih mesecih.

Hkrati je napovedal, da bodo pripravili tudi neki splošni načrt poplavne varnosti - predvidoma do konca prihodnjega leta -, v okviru katerega bodo po Cerarjevih besedah celovito zagotovili protipoplavno varnost v vseh drugih vidikih.

Nasip v Škofljici kot primer dobre prakse
Obrambni minister Janko Veber je dodal, da bodo že v prihodnjem tednu začeli posvete z župani v posameznih regijah glede ukrepov za pravočasno preprečitev hudih posledic poplav. Če na lokalni ravni ne bo zadostnega razumevanja in pripravljenosti na sodelovanje, pa minister dopušča tudi možnost predlogov sprememb zakonodaje.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je kot primer dobre prakse s tega področja navedla občino Škofljica, kjer gradijo protipoplavni nasip, ki je že v zadnjih poplavah nižje ležeča poslopja uspel ubraniti pred poplavami. Sicer pa bo akcijski načrt med drugim zajemal čiščenje vodotokov, poglabljanje strug, višanje in utrjevanje nasipov, pa tudi kakšno sanacijo, kjer bo ta mogoča, je pojasnila.

Pri odpravljanju posledic tokratnih poplav sicer po njenih predvidevanjih verjetno ne bomo mogli zaprositi za sredstva iz solidarnostnega sklada. Je pa dodala, da s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev danes že potekata dve investiciji, ena na Dravi, druga na Savinji. V operativni program za prihodnje obdobje pa sta zajeti tudi investiciji v Gradaščico in Soro.