V stališču glede realizacije omenjene dopolnilne odločbe ustavnega sodišča vlada poudarja, da ustavno sodišče samo ugotavlja, da je s tem, ko je stopilo v vlogo zakonodajalca, odstopilo od sistemsko usklajenega načina reševanja plač ter s tem porušilo razmerja med plačami sodnikov in poslancev ter tudi ministrov oz. drugih funkcij izvršilne veje oblasti.

Kot so v vladnem uradu za komuniciranje zapisali v sporočilu za javnost, se ustavno sodišče "zaveda, da se določen način izvršitve odločbe izraža v tem, da na primer vrednost plačnega razreda predsednika vrhovnega sodišča preseže vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev oz. prebije najvišji plačni razred v veljavni plačni lestvici (66. plačni razred)".

To pa po njihovih navedbah v konkretnem primeru pomeni, da bo najvišji funkcionar sodne veje oblasti, to je predsednik vrhovnega sodišča, za 751 evrov presegel plačo predsednice republike, predsednice DZ-ja in predsednika vlade.

Vlada za ureditev sodniških plač pripravila svoj zakonski predlog

Ob tem so v vladnem uradu za komuniciranje spomnili, da je vlada 23. maja v DZ poslala predlog zakona, s katerim naj bi sledeč odločbi ustavnega sodišča uredila sodniške in tožilske plače, v njem pa so predvidene višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za enega do treh plačnih razredov.

Za prvostopenjske sodnike so na vladi predvideli dvig za tri plačne razrede (12 odstotkov), za sodnike na drugi stopnji (višje sodišče) za dva plačna razreda (osem odstotkov), za sodnike na vrhovnem sodišču za enega (štiri odstotke). Uvrstitev predsednika vrhovnega sodišča bi ostala nespremenjena, kar bi pomenilo, da bi le ta ostal izenačen s funkcionarji nosilci drugih dveh vej oblasti. Zakonski predlog po mnenju vlade predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oz. relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede.

Največje zvišanje tako predvideva za prvostopenjske sodnike, katerih osnovne plače – kot je v svoji prvotni odločbi ugotovilo ustavno sodišče – najbolj odstopajo od plač drugih funkcionarjev. Za sodnike vrhovnih sodišč je po drugi strani že ustavno sodišče samo ugotovilo, da je bila njihova plača že zdaj primerljiva s plačo drugih najvišjih funkcionarjev, v stališču pojasnjuje vlada.

Vlada: Dopolnilna odločba prinaša višje plače predvsem za najbolje plačane

Zvišanje, kot je predvideno z dopolnilno odločbo, pa bo po navedbah vlade v praksi pomenilo nesorazmerno zvišanje plače prav za te, najbolje plačane sodnike, medtem ko se plača prvostopenjskih sodnikov ne bo povečala za več, kot je bilo predvideno v vladnem predlogu zakona.

"Rešitev, ki jo je predvidela vlada, je sicer tako kot odločitev ustavnega sodišča pomenila samo delno odpravo ugotovljenih protiustavnosti, a na sistemski način, ki so ga sprejeli tudi ostali sindikati, ki sodelujejo v pogajanjih za celovito prenovo plačnega sistema," so še zapisali. S prenovo plačnega sistema pa se po 1. januarju 2025 predvidevata znatno zvišanje plač sodnikov ter s tem celovito uresničitev prvotne ustavne odločbe, so še navedli.

Kot dopolnilno odločbo v svojem stališču povzema vlada, se pri izračunu sodniških plač od 3. januarja letos do začetka uporabe nove zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve odločbe ustavnega sodišča, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, veljavni na dan 1. junij 2012, usklajeni s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra lani. Po podatkih Statističnega urada RS ta znaša 26,2 odstotka.

Na ta način izračunane plače se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plače za avgust, skupaj s poračunom od 3. januarja letos. Vlada pri tem opozarja, da je treba pri izračunu upoštevati izplačila, ki so bila v vmesnem obdobju že opravljena. Sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in funkcionarjem, se je namreč osnovna plača oktobra 2022 že povišala za en plačni razred ter uskladila z inflacijo v višini 4,5 odstotka, s 1. junijem letos pa še za 3,36 odstotka.