Program je vlada sprejela na podlagi resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, so v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) navedli v sporočilu po seji vlade.

Iz programa izhaja, da bo ministrstvo za obrambo med razvoj prednostnih vojaških zmogljivosti uvrstilo srednji pehotni bataljon, srednji bojni izvidniški bataljon in module srednje bataljonske bojne skupine. Modernizacija oborožitve opreme bo usmerjena v doseganje srednjeročnih razvojnih prioritet, ob tem bo ministrstvo pospešilo razvoj domače obrambne industrije.

Pozornost helikopterjem

Na področju letalstva bo ministrstvo prednostno vzpostavljalo lahke helikopterske zmogljivosti in helikopterske zmogljivosti za podporo delovanja specialnih sil ter vzpostavitev prve baterije zračne obrambe in razvoj letalske baze Cerklje ob Krki.

Z zagotavljanjem podpore vojski in zavezniškim silam namerava ministrstvo hkrati krepiti odpornost države tudi pred preostalimi grožnjami. Civilna obramba bo z razvojem civilnih zmogljivosti v miru, krizi, izrednem stanju in vojni podpirala ter dopolnjevala vojaško obrambo, piše v programu.

Zagotavljanje zmogljivosti za kibernetsko bojevanje

Sorodna novica DZ uzakonil obveznost izročanja računa kupcem, sprejel resolucijo o opremljanju vojske ...

Novost je tudi uveljavljanje kibernetskega prostora kot planske in operativne domene delovanja, v sklopu česar nameravajo razvijati kibernetsko varnost z varnostnim utrjevanjem komunikacijske in informacijske infrastrukture.

Program predvideva tudi pospešen razvoj domače obrambne industrije tako za razvoj obrambnih zmogljivosti kot za inovacije v povezavi z digitalnimi tehnologijami in prehodom v digitalno transformacijo.

Tisti del vojaških zmogljivosti, ki jih država ne more samostojno zagotoviti, bo ministrstvo razvijalo s sodelovanjem v projektih EU-ja in evropske obrambne agencije ter z regionalnim sodelovanjem.

Izostanek s številnih vojaških vaj

Dvajset odstotkov vojaškega proračuna je v programu predvidenih za investicije, dva odstotka pa za raziskave in razvoj. Ministrstvo za obrambo je dokument sklenilo še z zavezo za povečanje obsega sodelovanja Slovenske vojske na vojaških misijah in operacijah EU-ja.

Vlada je sicer na seji sklenila še, da se Slovenska vojska ne bo udeležila treh mednarodnih vojaških vaj, in sicer Allied Spirit v Nemčiji, usposabljanja s pravimi bojnimi strupi na Slovaškem ter integracijske vaje 72. brigade. Ta bo namesto te vaje izvedla navzkrižno usposabljanje partnerskih enot za bojno skupino EU-ja 2024. Vlada je kot dve dodatni vaji določila še sodelovanje v operativni in taktični vaji Milex 23, na podlagi povabila Nacionalne garde Kolorada pa je dodana še udeležba na usposabljanju iz kirurških operacij bojnih ran na Univerzi v Chicagu.

Vladno kadrovanje

Vlada je na položaj v. d. direktorja vladne službe za zakonodajo znova imenovala Rada Feleta, in sicer do imenovanja direktorja s polnim mandatom oziroma najdlje do 1. decembra 2023.

Polni mandat na čelu direktorata za medije je podelila nekdanjemu novinarju in uredniku Blažu Maziju.

Sorodna novica "Draginjo in inflacijo smo blažili po najboljših močeh"

Na mesto v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno nego na ministrstvu za zdravje je denimo vlada imenovala Natašo Vidnar.

Na današnji seji je sicer vlada opravila več imenovanj, med drugim je polni mandat na čelu direktorata za medije podelila Blažu Maziju.

Vlada je do izteka tekočega mandata sveta zavoda imenovala še predstavnici ustanovitelja v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Center IRIS – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, in sicer Simono Rogič Ožek in Bernardo Kokalj. V svet zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana pa je za mandatno dobo štirih let kot predstavnika ustanoviteljice imenovala Majdo Vehovec in Živka Banjaca.

Vlada je razrešila dolgoletnega direktorja urada vlade za narodnosti Stanka Baluha in kot v. d. na njegovo mesto imenovala Janeza Doltarja.

Z mesta generalnega direktorja uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin razrešila Matjaža Gučka ter za vršilca dolžnosti generalnega direktorja s 1. junijem imenovala Janeza Posedija. Ta je upravo vodil že med letoma 2015–2020.

Za vršilca dolžnosti direktorja javne agencije za civilno letalstvo je imenovala Jureta Griljca, ki ga je po izvedenem javnem razpisu ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek predlagal svet agencije. Bratušek se z imenovanjem Griljca za polni mandat ne strinja, zato bo s 6. junijem agencijo za največ pol leta vodil kot vršilec dolžnosti.

Z odločbo je vlada Tanjo Bolte imenovala za generalno direktorico direktorata za okolje v ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja bo nastopila 2. junija.

Izdala je tudi odločbo o imenovanju Vesne Ugrinovski za v. d. generalnega direktorja direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor, in sicer od 6. junija do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev.