Uredba o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 med drugim določa udeležence evropske kohezijske politike in njihove naloge, od izbora in potrjevanja operacij do izplačil in povračil v državni proračun, načina preverjanj in področja komuniciranja, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Uredba uvaja nekatere novosti, kot je novi sklad za pravični prehod za dve premogovniški regiji, Zasavje in savinjsko-šaleško regijo.

Sorodna novica Boštjančič ob "kar veliko izzivih" prvo izplačilo iz sklada za okrevanje pričakuje do konca marca

Prinaša tudi nekatere poenostavitve s ciljem, da bi še bolj učinkovito in hitreje uporabili evropska sredstva. Omogoča npr. poenostavljeno izvajanje finančnih inštrumentov in tehnične pomoči, administrativna preverjanja na vzorcu, možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ter poenostavitve na področju komuniciranja. Po novem Evropska komisija tudi ne bo več odločala o t. i. velikih projektih in manjših finančnih prerazporeditvah, je povedal minister.

Potrebna bodo še dodatna navodila

Ministrstvo bo predvidoma marca ali najpozneje aprila končalo pripravo dodatnih navodil, ki bodo še podrobneje uredila izvajanje kohezijske politike. V začetku marca se bo prvič sestal odbor za spremljanje, bodo pa na ministrstvu kmalu organizirali tudi delavnico za vsa posredniška telesa, da se poenotijo pri interpretaciji te uredbe in njenem izvajanju, je napovedal.

Prve odločitve glede odobritve evropskih sredstev iz tega finančnega obdobja bodo po njegovih besedah podpisali marca, med drugim tudi za nakup letal za gašenje požarov, za kar je namenjenih dobrih 20 milijonov evrov evropskih sredstev.

Slovenski program evropske kohezijske politike 2021–2027, ki ga je Evropska komisija potrdila sredi decembra lani, predvideva dostop do okoli 3,21 milijarde evrov sredstev EU-ja.

V obdobju se kohezijska politika financira in izvaja iz štirih skladov: Evropskega sklada za regionalni razvoj (1,6 milijarde evrov), Kohezijskega sklada (718 milijonov evrov), Evropskega socialnega sklada plus (636 milijonov evrov) in Sklada za pravični prehod (259 milijonov evrov).

Zaščita rokodelskih veščin

Vlada je sprejela predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, katerega namen je ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine. Kot je poudaril gospodarski minister Matjaž Han, so "ujeli zadnji vlak" za ohranitev panoge, saj rokodelska znanja in veščine hitro izginjajo.

"Rokodelstvo je majhen, a vseeno pomemben del našega gospodarstva, pa tudi turizma in slovenske nesnovne kulturne dediščine. Prav je, da povrnemo njegovo vrednost in ga zapustimo potomcem," je izjavil.

Področje rokodelstva pred tem ni bilo urejeno. "Dovolj pove dejstvo, da pojem rokodelstva v slovenski pravni red vstopa šele s tem zakonom," je poudaril. Pri tem smo po njegovih besedah zaostajali tudi za vsemi sosednjimi državami.

Naziv: vrhunski rokodelec

Zakon uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oziroma s podeljevanjem naziva vrhunski rokodelec ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to bo skrbela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in sicer z njihovim terminološkim poimenovanjem.

Sorodna novica V Ribnici rokodelstvo ni pozabljeno: Znanja prenašajo na mlajše generacije

Ministrstvo bo v sodelovanju s stroko in glavnimi nosilci rokodelske dejavnosti na osnovi zakona pripravilo program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva. "Spodbujali bomo tudi zaposlovanje, medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje," je napovedal Han.

Zakon bo omogočal tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.

Za izvajanje zakona je letos namenjenih 1,4 milijona evrov, za prihodnje leto pa 1,6 milijona evrov.