Dušanka Češarek je bila pred desetletjem med prvimi tečajniki pletarstva v ribniškem rokodelskem centru. Danes kot mentorica že predaja naprej svoje znanje. Brez prenosa rokodelskih veščin na mlajše generacije, se bodo znanja starih mojstrov sicer pozabila, pravi. "To vse skupaj že umira, ker danes je čisto drug sistem življenja, kot je bil včasih, to je bilo včasih preživetje, danes je pa bolj kot neki užitek," je za Televizijo Slovenija pojasnila Češarkova.

V rokodelskem centru vsako leto organizirajo šolo pletarstva in lončarstva. Namembnost izdelkov, lončenih posod in pletenih košar, pa se je v zadnjem stoletju skoraj povsem spremenila, le še redki jih uporabljajo v gospodinjstvu in pri kmečkih opravilih.

Katja Žagar z Rokodelskega centra Ribnica pa ob tem dodaja, da težijo tudi k temu, da izdelki postajajo sodobnejši, da so uporabni tudi za današnjega uporabnika. "Je pa pomembno seveda zavedanje svoje tradicije in svoje identitete."

"Tukaj je ogromno znanja in bilo bi res škoda, da bi ga izgubili," pravi Janko Marinč, ki je v rokodelskem centru učitelj pletarstva, in dodaja, da se je nekoč s tem ukvarjalo več tisoč ljudi, ki so od rokodelstva tudi živeli.

Ribničan, ki si je oprtal 70 kilogramov težko krošnjo in se z njo odpravil v svet, pa je danes že del preteklosti. Težko breme nosijo le še ob posebnih priložnostih, kot je tradicionalni ribniški sejem.