Privatizacija NKBM-ja bo potekala v dveh stopnjah. V prvi fazi bo prodanih 20 odstotkov delnic kupcu, ki ga bo izbrala na podlagi javnega zbiranja ponudb. V nadaljevanju vlada načrtuje prestrukturiranje banke in prodajo določenega deleža domačim fizičnim osebam.

V drugi fazi naj bi prek mednarodne javne prodaje prodali še preostanek delnic, vladi pa bi ostalo 25 odstotkov in ena delnica.

Na trg tudi Telekom
Vlada je sprejela glavne usmeritve odprodaje Telekoma, ki določajo tudi prodajo deležev v hčerinskih družbah. Odprodaja dobrih 74 odstotkov težkega državnega deleža Telekoma je predvidena v treh korakih. V prvi fazi bodo delnice uvrščene na borzo, deset odstotkov delnic bo na voljo državljanom, 39 odstotkov delnic pa bo vlada prodala strateškemu investitorju, četrtinski delež in eno delnico pa bo vlada tudi v primeru Telekoma obdržala zase.

Prodaja delnic državljanom in strateškemu investitorju bo potekala v dveh korakih. Druga faza se bo zgodila tri leta po prvi. Strateškega partnerja bodo v vladi izbrali na podlagi transparentnih mednarodnih postopkov in bo še naprej razvijal družbo, ohranjal kakovost, nadgrajeval storitve in omogočal prodor na tuje trge.Strateški investitor bo moral biti pripravljen sprejeti devet tez, ki jih je določila vlada.

Vlada želi delnice Telekoma na borzo uvrstiti čim prej, saj bo tako lažje določila ceno delnice. V komisiji, ki bo ustanovljena za vodenje postopka prodaje državnega deleža v Telekomu, bodo predstavniki ministrstva za gospodarstvo, Soda in Kada.

Različni pogledi opozicije
Odzivi opozicije na predstavljene smernice in časovnice odprodaje državnih deležev druge največje domače banke in Telekoma so različni. Predsednik LDS-a Tone Rop meni, da sta modela nepregledna, saj sta posledica koalicijskega "mešetarjenja". V primeru NKBM-ja privatizacijska načela niso skladna z razvojnimi cilji banke, ki po mnenju Ropa ni pomembna le za Slovenijo, ampak za širšo regijo.

Sodniki s petletnim mandatom nad zaostanke
Vlada je pripravila tudi predlog ustavnega zakona o spremembi četrtega poglavja ustave. Spremembe bi omogočile imenovanje sodnikov za določen čas petih let z namenom zagotavljanja z ustavo zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravosodni minister lovro Šturm je pojasnil, da ne gre za uvajanje poskusnega mandata sodnikov.

Vlada je obravnavala še predlog novele zakona o letalstvu, predlog novele zakona o tujcih in predlog dopolnitve zakona o zaščiti prič.