Zahtevo morajo vložiti tisti, ki so 28. decembra 2023 že izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine in lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, njihova pokojnina pa je skupaj z morebitno pokojnino iz tujine nižja od zagotovljene pokojnine 748,27 evra. Pri tem ni pomembno, katera od navedenih pravic se upokojencu izplačuje trenutno. Foto: MMC RTV SLO
Zahtevo morajo vložiti tisti, ki so 28. decembra 2023 že izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine in lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, njihova pokojnina pa je skupaj z morebitno pokojnino iz tujine nižja od zagotovljene pokojnine 748,27 evra. Pri tem ni pomembno, katera od navedenih pravic se upokojencu izplačuje trenutno. Foto: MMC RTV SLO

Trenutno veljavna zakonodaja določa, da je zadnji rok za pridobitev pravice do zagotovljene vdovske pokojnine za tiste, ki pogoje že izpolnjujejo, konec decembra. V zadnjih tednih se je pojavilo kar nekaj pozivov po podaljšanju tega roka in po avtomatizaciji postopka.

Z vlade pa so po seji sporočili, da v zakonodajni postopek pošiljajo predlog, ki prinaša številne prilagoditve, ki izboljšujejo učinkovitost vodenja matične evidence, poenostavljajo administrativne postopke ter usklajujejo zakonodajo z obstoječimi predpisi in sodno prakso.

Z novelo vlada predlaga podaljšanje roka za vložitev zahtev za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine za dodatnih šest mesecev, do 30. junija prihodnje leto. Predlog ob tem za kategorije obstoječih prejemnikov "limitiranih" vdovskih pokojnin po predhodnih predpisih predvideva izvedbo zagotovljene vdovske pokojnine po uradni dolžnosti, enako tudi za obstoječe prejemnike lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, za katere zavod razpolaga z vsemi podatki.

Zagotovljena vdovska pokojnina in druga vprašanja za generalnega direktorja ZPIZ

Med ključnimi predlaganimi rešitvami so na resornem ministrstvu poudarili tudi poenostavljeno poročanje za oblikovanje pokojninske osnove. Zavezanci, ki izplačujejo nadomestila in prispevke iz obveznih socialnih zavarovanj, bodo namreč od 1. januarja prihodnje leto poročali podatke na enotnem obrazcu REK-O. Ta sprememba nadomešča obrazec M-4 in združuje poročanje za prispevke, akontacijo dohodnine ter podatke za oblikovanje pokojninske osnove. Nov način poročanja bo administrativno razbremenil zavezance in poenotil proces, so zapisali v sporočilu.

Prav tako po njihovih navedbah s predlogom urejajo postopke prijav v obvezna socialna zavarovanja na skupnih obrazcih in podaljšujejo roke za revizijo matične evidence. Med pomembnejšimi spremembami je tudi natančnejše evidentiranje napotitev v tujino, dovoljenj za prebivanje tujcev in evidenc invalidskih komisij, so navedli.

Novela tudi prehodno ureja obvezno zavarovanje za posameznike, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestila, povezana z nekdanjo zaposlitvijo, kot so izplačila zaradi konkurenčne klavzule. Cilj je zagotoviti enako obravnavo kot pri osebah s prihodki iz drugih pogodbenih razmerij, so še pojasnili.