Odločitev o podpisu kolektivne pogodbe je  na vsakem posameznem sindikatu. Foto: Pixabay
Odločitev o podpisu kolektivne pogodbe je na vsakem posameznem sindikatu. Foto: Pixabay

V okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja se je vlada seznanila s predlogom dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju. Seznanila se je tudi s predlogi dogovorov o uvrstitvah delovnih mest in nazivov po posameznih plačnih stebrih.

Pristojne ministre in ministrice je vlada pooblastila za podpis omenjenih dogovorov, kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam. Ministri in ministrice bodo dokumente podpisali pod pogojem, da je posamezno pogodbo oz. aneks podpisal vsaj en sindikat, ki je reprezentativen za celotno dejavnost, za katero ta pogodba velja, so pojasnili na vladi.

Bodo sindikati drugega stebra pristopili k podpisu?

Na sindikalni strani so kolektivne pogodbe v preteklih dneh parafirali za vse plačne stebre razen za drugi steber. V sindikatih drugega plačnega stebra so namreč parafiranje dokumentov v preteklih dneh zavrnili. Tako za zdaj še ni jasno, ali bodo v petek pristopili k podpisu. Sindikati tega stebra odločitve še niso sporočili.

Sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, gasilce, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi, so prepričani, da predlog vladne plačne reforme pomeni razvrednotenje dela zaposlenih, ki jih zastopajo.

Za kolektivne pogodbe v ostalih treh stebrih je pričakovati, da bo k podpisu kolektivnih pogodb pristopil vsaj po en reprezentativni sindikat. V preteklih dneh so jih namreč parafirali, del sindikatov pa je ob tem tudi napovedal podpis.

Ob tem so na vladi pojasnili, da se uvrstitve v plačne razrede javnih uslužbencev plačne skupine B, uvrstitve za delovna mesta v javnih zavodih, agencijah in skladih ter uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski določajo vladne uredbe. Zato je vlada ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za obrambo naložila, da najkasneje do 21. novembra v sprejetje vladi predložita uredbo o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede, uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju in uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede.

Kateri sindikati bodo dokumente dejansko podpisali, bo tako jasno v petek, ko je predviden njihov podpis. Odločitev o tem je namreč na vsakem posameznem sindikatu. O tem se bodo tako na svojih organih izrekali tudi v sindikatih drugega stebra, ki kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih samoupravnih skupnosti niso parafirali.

Največja prenova plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih

Gre za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ sprejel oktobra, vključuje novo plačno lestvico, ki bo veljala od 1. januarja 2025. Osnovna plača v prvem plačnem razredu bo po novem določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu pa je predvidena v znesku 8821,04 evra bruto.

Uvrstitve delovnih mest v plačne razrede nove lestvice bodo zapisane v aneksih kolektivnih pogodb in bodo prav vsem zaposlenim v javnem sektorju prinesle dvige plač, a v različnih višinah. Vrednost prenove plačnega sistema javnega sektorja je ocenjena na 1,4 milijarde evrov.