Člani vlade, ki jih vodi podpredsednik vlade Tonin, so se najprej sešli na delovnem posvetu v Cerknici. Sledili so ločeni obiski ministrov, ki so se srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih.

Premierja Janeza Janše zaradi bolezni tokrat ni bilo na terenskem obisku, njegove obveznosti je zato prevzela državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec, ki je obiskala podjetje Hidravlik v Postojni, se udeležila delovnega kosila z župani, obiskala kmetijo Slavec, si ogledala Center velikih zveri DINA in se pozneje srečala še s pivškim županom Robertom Smrdeljem.

Sogovorniki so največ časa posvetili cestni povezavi Postojna–Jelšane, je po zasedanju povedal podpredsednik vlade Matej Tonin: "Vse skupaj nas je zanimalo, kje trenutno smo in kdaj lahko pričakujemo, da bo hitra cesta Postojna–Jelšane zgrajena. Reči moram, da je naša vlada začela postopke, ki so prej stali in so se šele leta 2020 začeli premikati naprej."

Projekt je trenutno v fazi umeščanja trase v prostor. Glede na izkušnje in realistična pričakovanja naj bi se gradnja hitre ceste začela leta 2030. "Da bi pospešili to gradnjo, smo se danes pogovarjali v smeri, da bi traso razdelili na več različnih delov. Zlasti na tistih delih, kjer je umeščanje v prostor neproblematično, bi lahko zadeva potekala hitreje in bi tudi gradnjo začeli prej," je dejal Tonin.

Černač: Pospešek za obvoznico Pivke

Eden od večjih načrtovanih infrastrukturnih projektov v regiji je medtem obvoznica okoli Pivke, ki bi razbremenila središče kraja, skozi katero se poleg tovornega predvsem poleti vali tudi tranzitni promet turistov v smeri Hrvaške. Dokler načrti o hitri cesti do mejnega prehoda Jelšane ne postanejo realnost, so obvoznice ob državni cesti med Postojno in hrvaško mejo pomemben korak za večjo pretočnost prometa in izboljšanje življenjskih razmer za lokalno prebivalstvo.

Minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je v pogovoru za Radio 94 poudaril, da je dala vlada gradnji obvoznice pospešek. Prva faza bo po njegovih napovedih stekla še letos, glavni del projekta, ki bo vključeval tudi predor med krajem in muzejem Park vojaške zgodovine, pa naj bi začeli izvajati v roku dveh let.

Kot je razvidno iz vladnega gradiva za obisk primorsko-notranjske regije, je izhodiščna vrednost projekta 19,7 milijona evrov, za obvoznico pa sta bila izdelana idejni projekt in idejna zasnova omenjenega predora Kerin. Januarja letos je bila podpisana tudi pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo prve faze. Trasa obvoznice je načrtovana v dolžini 1220 metrov, predor pa bo dolg 494 metrov.

Težave z zvermi

Pogovarjali so se tudi o težavah, ki jih v primorsko-notranjski regiji povzročajo divje zveri. "V času naše vlade so bili zelo pospešeni postopki v primerih, ko gre za napad velikih zveri na človeka," je povedal podpredsednik vlade in minister za obrambo. Napovedal je še, da bodo na njegovem resorju podprli nadaljnji razvoj in bogatenje muzejske zbirke v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Del razprave so namenili še vadišču Slovenske vojske na Počku.

"Odprti smo za dialog, pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi občinami in nekatere stvari potekajo zgledno. Z Občino Postojna stvari potekajo nekoliko počasneje, vendar ministrstvo za obrambo kot kompenzacijo za našo aktivnost v tej regiji seveda izdatno financira lokalno skupnost. In to bomo delali tudi vnaprej," je še poudaril Tonin.

Počivalšek: To je regija z velikim potencialom

Primorsko-notranjska regija ima velik potencial, a je glede na trenutne gospodarske rezultate razvojno ogrožena, ključni kazalniki pa so pod slovenskim povprečjem, je ob obisku omenjene regije poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Potencial regije sam vidi predvsem na področjih lesne industrije in turizma.

Omenjena regija je po besedah Počivalška pomembna zaradi zunanjih meja z dvema sosednjima državama in ker je infrastrukturno zelo dobro opremljena. "Zato je pomembno, da tukaj ustvarjamo delovna mesta za mlade ljudi, da dobijo dobro plačano delovno mesto, da lahko delajo poslovno kariero in ustvarijo družino. Meje se danes branijo z živo silo in ljudmi, ki tukaj živijo, ne pa z vojsko in orožjem," je dejal. Ob tem je spomnil, da je aktualna vlada v primorsko-notranjsko regijo skupaj vložila 53 milijonov evrov na različnih področjih.

Po delovnem posvetu v Cerknici se je Počivalšek odpravil na obisk poslovne cone Javor v Pivki, kjer se je srečal s predstavniki podjetja Tourne Mobil. Kot je dejal pred srečanjem, gre za podjetje, ki želi v poslovno cono preseliti proizvodnjo avtodomov. Napovedal je, da bodo na ministrstvu podjetje pri tem podprli, kot so "podprli vse takšne zgodbe".

Pozneje se je minister udeležil tudi sestanka z župani primorsko-notranjskih občin. Kot je povedal, so z udeleženci pregledali vse možnosti za razvoj regije, hkrati pa je gospodarstvenikom iz omenjene regije predstavil načrt za okrevanje in odpornost. Ob tem je poudaril, da se vlada zavzema za enakomeren in skladen regionalni razvoj.

Hojs izpostavil nezakonite migracije

Primorsko-notranjska regija je najbolj ključna, kar zadeva boj proti nezakonitim migracijam, je v pogovoru za Radio 94 ob vladnem obisku v regiji dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Med drugim je minister obiskal tudi sedež avtocestne policije in center za tujce.

Hojs je dejal, da je v primorsko-notranjski regiji poseljenost najnižja, kar pomeni, da lahko migranti, ki nezakonito prestopijo mejo, kar najbolj neopazno prehajajo to območje. Obenem je prav na območju Ilirske Bistrice najkrajša pot med Hrvaško in Italijo. Prav zato so že lani in predlani dodatno financirali obmejne občine, da bi dodatno uredile infrastrukturo, ki je namenjena tudi policiji za boljši nadzor nad migracijami. Vlada je poleg tega novelirala zakon o nadzoru državne meje, ki bi zagotovil trajno financiranje teh občin, je dodal.

Notranji minister je obiskal tudi postojnski center za tujce, a medijem ni dajal nobenih izjav. Za omenjeni radio je sicer dejal, da je namen obiska centra ugotoviti, kaj je treba še vložiti v tamkajšnji objekt za zagotavljanje še boljših življenjskih razmer tam nastanjenih oseb.
Hojs je obiskal tudi sedež avtocestne policije in za omenjeni radio izpostavil izjemno dobre rezultate te enote. Po njegovih napovedih je pred odprtjem enota v Mariboru, do maja bosta sledila Celje in Koper, v drugi polovici leta pa bo avtocestna policija delovala po vsej državi.

Hojs bo obiskal tudi Park vojaške zgodovine Pivka in se sešel z načelniki in direktorjem Policijske uprave Koper. Dejal je, da bodo marca ali aprila po pridobitvi novega policijskega helikopterja muzeju donirali enega od helikopterjev, ki je namenjen odpisu. Z direktorjem Policijske uprave (PU) Koper pa se bosta pogovarjala o prostorski stiski in kadrovskih težavah na policiji, je napovedal Hojs.

Simoniti obiskal Park vojaške zgodovine Pivka

Minister za kulturo Vasko Simoniti je obiskal Notranjski muzej Postojna, grad Prem in Park vojaške zgodovine Pivka, so sporočili z ministrstva za kulturo. Prisostvoval je tudi podpisu sporazuma o sodelovanju med štirimi slovenskimi muzeji v letu 2022.

Direktorji Parka vojaške zgodovine Pivka, Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije so namreč podpisali nadgrajeni sporazum o sodelovanju, ki je po navedbah ministrstva dober primer medmuzejskega sodelovanja.

Na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine je ministrstvo v regiji v obdobju 2021–2022 z 259.400 evri sofinanciralo obnovitvena, konservatorsko-restavratorska in vzdrževalna dela na področju nepremične kulturne dediščine. Finančna sredstva so porazdelili med sakralno in profano stavbno dediščino.

Kot navajajo na ministrstvu, se je lani začela obnova objekta Oranžerija na domačiji arhitekta Maksa Fabianija. Fabiani je bil prvi arhitekt svojega časa z doktoratom iz urbanizma. Po njegovem urbanističnem načrtu za obnovo popotresne Ljubljane se je pozneje zgledoval arhitekt Jože Plečnik. Fabianijevo najpomembnejše delo na področju krajinske arhitekture je zasnova Ferrarijevega vrta v Štanjelu na Krasu. Obnovo stavbe ministrstvo v obdobju 2021–2022 sofinancira s 76.200 evri.

Prav tako se letos nadaljuje lani začeta obnova gradu Prem, ki je bil zgrajen v 12. stoletju. Grad leži na severovzhodnem delu Brkinov, na hribu nad vasjo Prem, ki je znana tudi kot rojstna vas pesnika Dragotina Ketteja. Obnovo gradu sofinancirajo s skoraj 51.300 evri.

Da bi ohranili identiteto širšega prostora, je letos predvidena rekonstrukcija gospodarskega objekta na domačiji v Bujah v občini Pivka, vključno z ureditvijo njegove okolice. Gre za domačijo iz 16. stoletja, ki ima dve žagi, mlin in skladišče s tehtnico. Rekonstrukcijo sofinancirajo s 96.500 evri, so še sporočili z ministrstva.

Koritnik pohvalil delo upravnih enot

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki se je danes v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji sešel s tamkajšnjimi načelniki upravnih enot (UE), je pohvalil delo teh upravnih enot. Predvsem je bil zadovoljen z ukrepi za lažjo dostopnost strank do upravnih storitev.

Upravni enoti Postojna in Ilirska Bistrica sta namreč vzpostavili sistem naročanja strank, še preden je z vladnim odlokom, sprejetim novembra lani, naročanje začasno postalo obvezno, so navedli na ministrstvu za javno upravo. V pogovoru v Cerknici so poudarili tudi možnosti, ki jih za stranke in zaposlene v upravnih enotah prinaša digitalizacija. Izpostavili so predvsem postopke, ki so jih stranke v zadnjem obdobju lahko opravile v elektronski obliki na daljavo. Na portalih eUprava in SPOT je bila strankam tako omogočena elektronska oddaja najpogostejših vlog.

Povečal se je tudi interes za pridobitev elektronske identitete, s katero lahko državljanke in državljani na portalu zVEM sami dostopajo do potrdila PCT (prebolel, cepljen, testiran). V primorsko-notranjski regiji je bilo omogočenih osem dodatnih prijavnih mest za ureditev e-identitete.

Minister se je sicer dopoldne najprej udeležil delovnega posveta vlade, nato pa se je sešel z županom občine Cerknica Markom Ruparjem. Državni sekretar Boštjan Jambrovič pa se je v tem času sešel z županoma občin Bloke in Ilirska Bistrica, Jožetom Dolesom in Emilom Rojcem. Minister je na srečanju z Ruparjem poudaril, da se je občinam v tem mandatu zvišala povprečnina, uveljavljene finančne in administrativne razbremenitve pa občinam omogočajo več sredstev, s katerimi bodo lahko izboljšale kakovost bivanja občank in občanov, tako denimo z gradnjo novih šol in vrtcev, obnovami zgradb kot gradnjo športnih dvoran, pločnikov in druge infrastrukture.

Kustec: Vrtcev in šol je v regiji dovolj

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je po delovnem posvetu vlade v Cerknici obiskala Inštitut za raziskovanje Krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Postojni, tamkajšnjo ljudsko univerzo in Strokovni center Planina. Že v četrtek pa je obiskala šoli Šmihel v Pivki in Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici.

Po obisku Ljudske univerze v Postojni je Kustec v izjavi za medije poudarila, da je vzgojno-izobraževalni sistem v regiji racionalno organiziran, vrtcev in šol je za zdaj dovolj, so pa predvsem starejši objekti potrebni obnove. Izpostavila je osrednjo vlogo regije pri skrbi za izobraževanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki se izvaja v Strokovnem centru Planina, in napovedala nadaljnjo podporo izobraževanju odraslih, raziskovalnemu delu v krasoslovju in tudi muzeju Parka vojaške zgodovine, so sporočili z ministrstva.

V primorsko-notranjski regiji deluje 15 vrtcev, v katere je vključenih 2175 otrok. Delež vključenih v vrtec ne dosega deleža vključenih v Sloveniji, kar je mogoče pripisati tudi redkeje poseljeni regiji. V regiji deluje tudi 25 osnovnih šol, ki jih obiskuje skupno 5046 učencev. Šolska mreža je racionalno organizirana, večina šol je dokaj velika in so tudi zelo dobro opremljene.

Srednješolske programe izvajajo trije zavodi oziroma tri srednje šole in zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. V regiji se v šolskem letu 2021/2022 šola 1073 dijakov. V domači regiji se šola 39,9 odstotka dijakov, 38,9 odstotka pa v osrednjeslovenski in 10 odstotkov v obalno-kraški regiji.

Podgoršek poudaril povezovanje v preskrbi s hrano

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek si je ogledal več primerov dobrih praks. Ob tem je poudaril potrebo, da v Sloveniji v prihodnjih letih bistveno izboljšamo povezovanje in sodelovanje znotraj celotne verige preskrbe s hrano.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Podgoršek je obisk regije začel že v četrtek, danes pa ga je sklenil s srečanjem s predstavniki Agrarne skupnosti Cerknica in obiskom družbe Pivka Delamaris.

Kot je dejal ob tej priložnosti, si je v dveh dneh ogledal nekatere primere dobrih praks na področjih kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije ter spoznal način delovanja agrarnih skupnosti v regiji: "Lahko poudarim, da sem zadovoljen z videnim, da pa vendarle tudi to, kar smo videli, dokazuje, da se z dobro poslovno idejo lahko tudi v kmetijstvu še vedno poiščejo tiste priložnosti, ki dajejo kakovostna delovna mesta na kmetijah."

Ob primerih dobrih praks sodelovanja živilskopredelovalne industrije z rejci pa so se pogovorili tudi o pomenu močne, trajne verige dobrih odnosov. To, kot je dodal, "dokazuje, da moramo v Sloveniji v prihodnjih letih bistveno povečati, izboljšati povezovanje in sodelovanje v celotni verigi preskrbe s hrano".

Jaklitsch o vezeh s Slovenci po svetu

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch se je sešla s predstavniki tamkajšnjih lokalnih oblasti in kulturnih ustanov. Pri tem se je seznanila tudi z dejavnostmi, ki jih izvajajo za krepitev vezi in sodelovanja s Slovenci v sosednjih državah in rojaki po svetu.

Na srečanju z županom občine Loška dolina Janezom Komidarjem se je med drugim seznanila s sodelovanjem tamkajšnjega turističnega društva in osnovne šole s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Kot so pri tem poudarili, gre za območje, kjer je vsakodnevno življenje močno prepleteno z Gorskim kotarjem, delom Hrvaške, kjer že stoletja živi slovenska manjšina.

Jaklitsch jih je spodbudila, da bi okrepili tudi organizirano sodelovanje s tamkajšnjimi Slovenci, še posebej ob vzpostavljanju vzorčne turistično-izobraževalne kmetije Gorski kotar, so sporočili z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Med obiskom območne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica so ministrici med drugim predstavili njihovo redno sodelovanje in povezovanje s slovenskim Kulturnim prosvetnim društvom Bazovica z Reke. Na današnje srečanje so povabili tudi predstavnike društva, ki so kot ključno nalogo za prihodnost poudarili vključevanje mladih na vseh področjih društvenega delovanja.

Za omizjem v Pivki opozorila o visokih cenah energije

Vladni obisk v primorsko-notranjski regiji se je končal na večerni javni tribuni o razvoju regije v Pivki. Udeležili so se je župani, podjetniki in drugi nosilci razvoja v regiji.

Gospodarstveniki so opozorili tudi na visoke cene energije in dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj, kar podjetjem otežuje načrtovanje novih investicij. Kot je povedal predstavnik bistriškega Lesonita, je podjetje pred letom in pol za elektriko plačalo od 250.000 do 280.000 evrov mesečno, zdaj pa več kot milijon.

Minister Jernej Vrtovec je odgovoril, da vlada problematiko visokih cen elektrike rešuje s pred kratkim sprejetim zakonom, ki bo za gospodarstvo znižal tudi omrežnino. Minister Vizjak pa je dejal, da je za dolgotrajno pridobivanje dovoljenj lahko več vzrokov, tudi dejstvo, da podjetja prek zastopnikov oddajo nepopolne vloge, in kdaj lahko traja tudi leto dni, da je vloga popolna.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je postregel z informacijo, da ministrstvo pripravlja vodovarstveno uredbo za vodno zajetje Malni, ki napaja s pitno vodo celotno občino Postojna. Priprava dokumenta je po njegovih besedah v sklepni fazi priprav za sprejem.

Najredkeje poseljena regija v državi

Vlada je na obisku v najredkeje poseljeni regiji v državi, kjer na kvadratnem kilometru živi 37 ljudi (državno povprečje je 104), približno 53.400 prebivalcev pa predstavlja 2,5 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Odlikuje jo največji delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji – 71,4 odstotka, pri čemer se 41 odstotkov zaposlenih na delo vozi v druge regije. Povprečna bruto plača (1826 evrov), je precej pod državnim povprečjem, kar priča o tem, da v regiji prevladujejo delovno intenzivne panoge.

V šestih občinah (Loška dolina, Bloke, Cerknica, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica) so se na obisk vlade pripravili z oblikovanjem seznama aktualnih tematik, o katerih želijo spregovoriti s posameznimi predstavniki vlade. Med ključnimi temami so obnova cestne infrastrukture in že omenjena gradnja hitre ceste Postojna–Jelšane, gradnja kolesarskih poti, turistični razvoj ter nove gospodarske pobude.

Na obisku že dan prej

Dan pred osrednjim obiskom so regijo sicer že obiskali minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, minister za obrambo Matej Tonin, ministrica za izobraževanje Simona Kustec, minister za kmetijstvo Jože Podgoršek in minister brez listnice za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač.

Težave cestne infrastrukture

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je s postojnskim županom Igorjem Marentičem pogovarjal o težavah na področju cestne infrastrukture, med katerimi je že dolgo nujna ureditev drugega priključka na avtocesto, in predstavil idejo za nov priključek na severovzhodnem delu mesta.

"Naša obljuba je, da bomo zgodbo preverili in se v prihodnjih dneh na to temo sešli z upravo Darsa. Menim, da je smiselno, da se na tak način razbremeni središče Postojne. To še posebej velja za poletne mesece, ko je v Postojni veliko turistov, in se tako lokalnemu prebivalstvu omogoči lažja mobilnost," je po srečanju povedal Vrtovec. Z županom sta se dotaknila tudi gradnje hitre ceste Postojna–Jelšane, pri čemer je Vrtovec v povezavi s tem napovedal podpis posebnega memoranduma med ministrstvom, Darsom in lokalnimi skupnostmi. Sam si želi temu projektu "dati pospešek", saj se je o hitri cesti že vse predolgo govorilo in premalo naredilo, je opozoril.

Vlaganje v železnico

Prav zaradi načrtovane gradnje hitre ceste proti Jelšanam se postavlja vprašanje smiselnosti načrtovane gradnje obvoznice v Pivki. Vrtovec je v četrtek izpostavil tudi pričakovano posodabljanje železniške infrastrukture. V prihodnjih letih je bodo deležni tako železniške trase kot tudi železniške postaje. Nekatera dela bodo začeli letos, tu je omenil predvsem podhod pod železniško progo za pešce in kolesarje. Vlaganja v železniško infrastrukturo med Divačo in Ljubljano bodo do leta 2027 vredna približno 600 milijonov evrov.

Kot je bilo opozorjeno, je kakovostna infrastruktura pogoj za razvoj turizma in gospodarstva ter nova delovna mesta. Gospodarski minister Počivalšek je v četrtek obiskal industrijsko cono na Baču, ki je zrasla na pogorišču nekdanjega Javorja, danes si bo ogledal še območje tega propadlega lesnega velikana v Pivki. "Les je ena od zgodb, ki se pobira in v katero bo država tudi pomagala vlagati," je dejal in izrazil pričakovanje, da bomo lesni potencial bolje izkoristili in zmanjšali izvoz surove hlodovine.