Omenjeni hibridni način dela sicer za svoje zaposlene uvaja tudi Evropska komisija. Gre za model 1 plus 2 plus 2, po katerem se delovni teden glede na možnosti delovnega procesa v organu izvede na način, da javni uslužbenec en dan dela na domu, dva dni v prostorih delodajalca, dva dni pa opravlja delo na domu ali v prostorih delodajalca v sprotnem dogovoru z neposredno nadrejenim glede na potrebe delovnega procesa.

Dan, ko javni uslužbenec opravlja delo na domu, se lahko glede na sprejete usmeritve vlade določi fiksno (na primer vsak četrtek), lahko pa se določi tudi dan, ko mora javni uslužbenec priti na delovno mesto (na primer vsak ponedeljek, ko so sklicani sestanki ali so uradne ure in podobno). Lahko se določi tudi obveznost, da uslužbenec pride v prostore delodajalca na katerikoli delovni dan, ko je treba izvesti določeno opravilo.

Delo na domu v skladu s slovenskim pravnim redom ni pravica javnega uslužbenca, ki bi jo lahko zahteval ali bi mu pripadala neodvisno od potreb delovnega procesa, temveč je to možnost, ki je soodvisna od delovnega procesa dela, navajajo na ministrstvu za javno upravo. "Zato je neposredno nadrejeni vodja tisti, ki lahko presoja in odloči, kdaj je fizična prisotnost posameznega javnega uslužbenca na delovnem mestu potrebna in kdaj ni," so zapisali. Hkrati je lahko delo na domu odrejeno le ob soglasju uslužbenca.

V primeru, da javni uslužbenec lahko opravlja delo na domu, mu delodajalec (če mu delovna sredstva to omogočajo) za takšno delo zagotovi osnovna delovna sredstva. Za dan, ko opravlja delo na domu, mu pripada tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini dva evra na dan.

Ob tem vlada poudarja, da usmeritve niso pravno zavezujoč akt, temveč pomenijo zgolj smernice oziroma priporočila za izvajanje hibridnega načina dela v državni upravi in so pomoč posameznim ministrstvom pri pripravi internih aktov, pri čemer se morajo upoštevati tudi posebnosti njihovega delovnega področja, vsebino izvajanja dejavnosti in potrebe delovnega procesa v posameznem organu.

Po navedbah ministrstva izkušnje kažejo, da hibridni način dela med drugim pozitivno vpliva na zmanjšanje stroškov, povezanih z delom javnih uslužbencev v prostorih delodajalca, manj pa je tudi bolniških odsotnosti. Pomembni so tudi drugi pozitivni učinki, kot so zmanjšanje ogljičnega odtisa in obremenjenosti prometne infrastrukture, kar prispeva k zavezam zelenega prehoda in pospešuje digitalizacijo. Tudi zato vlada priporoča, da se delo na domu v organih državne uprave, tam, kjer je to možno, v določenem obsegu omogoči tudi po koncu zaostrenih epidemioloških razmer.