Ključni razlog za sprejem novega zakona o nepravdnem postopku je povezan s sprejetjem družinskega zakonika, ki se začne uporabljati 15. aprila prihodnje leto in po katerem bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku.

Družinski zakonik je pristojnost odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo praktično v celoti prenesel na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. Novosti iz družinskega zakonika pa se ne bodo mogle uspešno izvajati, če pred tem ne bodo prilagojena tudi postopkovna pravila sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja družinski zakonik, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila, da je namen zakona med drugim zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka v postopkih. Hitrejše reševanje zadev na družinskem področju je še posebej pomembno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, saj imajo lahko predolgi postopki nepopravljive negativne posledice na nadaljnji razvoj otroka.

Namen zakona je tudi omogočiti enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega postopka. Zakon bo sodišču nalagal, da po uradni dolžnosti ugotavlja vse relevantne okoliščine neodvisno od predlaganih dokazov strank. Zato je danes v sprejetem predlogu zakona posebno poglavje, ki določa postopanje sodišča v postopkih ocene urejanja osebnih stanj in družinskih razmerij, je izpostavila Katičeva.

Še posebej pa je po besedah ministrice pomembno poglavje iz zakona, ki ureja postopkovna pravila, po katerih bo sodišče ravnalo v primeru odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok, torej v primerih, ko starši ne morejo ali nočejo varovati koristi otroka in mora za to poskrbeti država. Če so otrokove koristi v družini resno ogrožene, mora namreč država omogočiti učinkovito zaščito otroka.

Zakon bo tudi omogočil ustrezno umestitev centrov za socialno delo v postopke po družinskem zakoniku, ki je okrepil njihovo strokovno-svetovalno ter podporno in predlagalno vlogo v sodnih postopkih, da bodo lahko pomembno prispevali k učinkovitemu varstvu koristi otrok in drugih oseb, ki ne morejo same poskrbeti za varovanje svojih pravic in interesov, je še poudarila in opozorila, da se bodo morali za uspešno delovanje družinskih sodišč, da bi ta lahko ščitila interese otrok, lotiti tudi sprememb družinskega zakonika.

Višje nadomestilo za bolniško odsotnost za samozaposlene v kulturi
Vlada je tudi sklenila, da bo dnevno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi v letu 2019 višje, in sicer bo znašalo 21 evrov oziroma 630 evrov za 30 delovnih dni. Letos je to nadomestilo znašalo 20 evrov dnevno.

Razrešen šolski inšpektor
Na predlog ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala je vlada po pričakovanju razrešila Tomaža Rozmana s položaja glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport, ki ta položaj zapušča že z današnjim dnem.

Tišma v upravnem odboru DUTB-ja
Vlada je v vlogi skupščine za neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) danes imenovala Marka Tišmo, ki bo mandat nastopil v petek. Tišma je nadzornik Term Olimia, bil je tudi direktor Večera in zaposlen v NKBM-ju, omenjal se je tudi kot kandidat za člana uprave v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Člani upravnega odbora se sicer imenujejo za obdobje petih let, vendar se zaradi zaključka življenjske dobe DUTB-ja, ki je napovedan za 31. december 2022, tudi mandat novega neizvršnega direktorja konča s tem datumom.