Premier Robert Golob je 10. januarja na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. Do izvedbe reforme pa je sodnikom in tožilcem obljubil 600 evrov bruto dodatka.

Vlada je nato besedilo predloga zakona po več obravnavah določila na dopisni seji na začetku tega tedna in ga poslala v obravnavo DZ-ja po nujnem postopku. Na tokratni novinarski konferenci pa je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan potrdila, da je vlada na seji sklenila, da iz zakonodajnega postopka za zdaj umakne predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in tožilcev. Kot je pojasnila, želijo v vladi predlog ponovno preučiti po nekaterih odprtih vprašanjih, na katera je ta teden opozorila zakonodajnopravna služba državnega zbora.

"Glede na podano mnenje zakonodajnopravne službe si želimo vzeti nekaj časa, da še enkrat podrobno preučimo, ali so predlagane rešitve, kot so zdaj zapisane, res tiste najboljše. In če niso, da najdemo najboljšo rešitev, da ta ukrep izpeljemo. (...) S strokovnimi ekipami in pravnimi strokovnjaki se bomo še enkrat usedli in pretehtali to odločitev in jo po potrebi prilagodili."

Katere orehe hočejo streti

Glede opozoril o začetku veljavnosti zakona so tako po navedbah ministrice na vladi želeli z dopolnilom k predlogu zakona predlagati, da bi se dodatek začel izplačevati z uveljavitvijo zakona. Trši oreh pa so po njenih besedah opozorila glede načela delitve oblasti. V obdobju izplačevanja dodatkov bi lahko namreč plače pravosodnih funkcionarjev tako presegle plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, denimo plače predsednika republike, predsednika vlade, ministrov in predsednika DZ-ja.

Ministrica sicer meni, da se z dodatki v številnih drugih plačnih skupinah tak strop že prebija, dodatki pa da ne štejejo kot del osnovne plače, zato so s predlogom zakona želeli urediti posebni dodatek za posamezno plačno skupino, kar po njenih besedah dopušča veljavna zakonodaja.

Poudarila je, da je položaj v pravosodnem sistemu urgenten, posledice pa negativno vplivajo na učinkovitost in na druge parametre uspešnega pravosodnega sistema. "Zadnjih deset let in več se je to področje res zanemarjalo. Na neustrezen položaj nas opozarjajo tudi mednarodne institucije."

Sorodna novica SDS: Koalicija se obnaša, kot da so izredne razmere, in onemogoča delo opozicije

Ministrica je dodala, da želi vlada zagotoviti ustrezne materialne in kadrovske pogoje za učinkovito delovanje in zagotavljanje neodvisnosti sodstva, dostopnosti, učinkovitosti in kakovosti sodnih postopkov. "Na vladi se strinjamo, da položaj vsekakor ni ustrezen," je dejala Dominika Švarc Pipan.

Za danes (četrtek) je bila tudi sklicana seja odbora DZ-ja za pravosodje, na kateri bi člani odbora obravnavali prav ta zakon, a je bila že odpovedana. Predlog zakona naj bi sicer DZ nato v petek obravnaval na izredni seji, a bo ta zaradi vladnega umika predloga zakona iz zakonodajnega postopka zdaj, kot kaže, umaknjen z dnevnega reda seje.

Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bi dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.

Sodniki: Gre za začasen zaplet

V Slovenskem sodniškem društvu so se odzvali, da umik razumejo kot začasen zaplet, "saj je hitrost včasih slab zakonodajalec". "Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno," so sporočili in navedli, da menijo, da je zato treba natančno preučiti pripombe zakonodajnopravne službe DZ-ja in na utemeljene reagirati z ustreznimi korekcijami predloga, neutemeljene pa zavrniti.

"Prepričani smo, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato smo tudi prepričani, da bo morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno," je zapisala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Razočarani tožilci

V društvu državnih tožilcev so presenečeni in hkrati razočarani nad odločitvijo vlade, da umakne predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in državne tožilce iz zakonodajnega postopka. Pričakujejo, da je umik zgolj začasen in ga bo vlada v najkrajšem mogočem času vrnila v zakonodajni postopek, je navedel predsednik društva Boštjan Valenčič, ki od vlade pričakuje tudi, da bo z vrnitvijo zakona v državni zbor odpravila ugotovljena in javnosti predstavljena plačna nesorazmerja.

Neskladnost z ustavo in odstop od koncepta ureditve plač v javnem sektorju

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je v svojem mnenju med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ-ja, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.

Ob zagotavljanju neodvisnosti sodstva pa je zakonodajnopravna služba DZ-ja opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače – v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku – ponovno znižajo," je zakonodajnopravna služba DZ-ja zapisala v mnenju.

Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.