Vlada se je na današnji dopisni seji odločila, da se za novelo zakona o tujcih, ki je v preteklih dneh sprožila številne burne odzive javnosti in nevladnih organizacij, določi prehodno obdobje 18 mesecev. To pomeni, da bo zakon s pogojem, da morajo družinski člani tujcev, ki delajo v Sloveniji, poznati slovenski jezik, začel veljati 1. novembra prihodnje leto, ne že konec aprila letos, kot je bilo sprva predvideno. S tem da bo vlada čez šest mesecev sprejela strategijo vključevanja tujcev, v okviru te bodo družinski člani tujca, ki dela pri nas, morali ob vlogi za podaljšanje bivanja priložiti tudi potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni.

Odbor za notranje zadeve prekinil sejo o noveli zakona o tujcih

Novelo zakona o tujcih je sicer predtem danes začel obravnavati odbor za notranje zadeve, a je sejo prekinil in jo bo nadaljeval v ponedeljek. Koalicijska dopolnila je treba namreč uskladiti z mnenjem zakonodajnopravne službe DZ-ja. Več pripomb na predlog pa imajo tudi nevladne organizacije, medtem ko so bili v SDS-u nezadovoljni z odločitvijo za prekinitev seje.

Predlog denimo določa, da se lahko dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine na prošnjo tujca podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. To dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni, torej izpitu A1.

Po enem od opozoril zakonodajnopravne službe DZ-ja pa bi bilo treba v postopkih podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine zahtevani pogoj znanja slovenskega jezika preveriti in utemeljiti tudi z vidika ustavnega načela enakosti. To bi bilo treba po njenem pojasnilu storiti v razmerju do ureditve, ki tega pogoja ob podaljšanju dovoljenj zaradi dela, študija ali raziskovanja ne zahteva za družinske člane tujcev, državljanov EU-ja.

Odpravljanje administrativnih ovir

Vlada želi s predlogom novele, ki ga je na današnji seji odbora DZ-ja predstavil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj tujcem za začasno prebivanje in omogočiti njihovo vročanje po pošti ter hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen podaljšanja tega dovoljenja.

Tujcu, ki mu je prenehal status začasne zaščite, omogoča, da v osmih dneh po preteku statusa na pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za kateri koli namen, ki ga določa zakon. Predlog obenem odpravlja tudi obveznost za periodično preverjanje tujčevih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti.

Za tujce se po navedbah direktorice vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj po številnih krajih izvaja 180-urni tečaj za začetno integracijo priseljencev. Vključuje tečaj slovenskega jezika skupaj s spoznavanjem slovenske kulture in zgodovine. V tečaj je bilo leta 2022 vključenih 2853 ljudi, trenutno pa jih na tečaj čaka 2400. Do konca leta naj bi zagotovili, da čakalne vrste ne bi bilo več, je napovedala.

Po njenih besedah sicer pri tujcih opažajo velik interes za učenje slovenskega jezika, saj se zavedajo, da je znanje jezika prvi pogoj za začetno integracijo v družbo.

V Slovenski filantropiji medtem menijo, da predlog ne bo pomembno pospešil postopkov na upravnih enotah. Te imajo namreč po njihovem opozorilu denimo premalo kadra, zakonske določbe pa so zapletene. Če naj bi se postopki skrajšali, je po njihovem pozivu potreben drugačen pristop.

Lukić: Pogoj znanja jezika je neizvedljiv

Prav tako so skeptični v Delavski svetovalnici. Tudi če se družinski člani želijo vključiti v tečaj, se ne bodo mogli, saj v praksi ni dovolj zmogljivosti, je poudaril Goran Lukić. "Pogoj znanja jezika je neizvedljiv. Zakaj je potem še vedno v predlogu?" ga je zanimalo.

Podobno meni predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Ne le zakonodajnopravna služba DZ-ja, ampak tudi številni drugi, denimo zagovornik načela enakosti, po njegovih besedah člen glede pogoja jezika označujejo kot diskriminatornega. "Naredil bo samo veliko škodo, posledice na terenu bodo katastrofalne," je posvaril.

Predstavnica albanskega kulturnega društva Liria Flurina Ametaj medtem ne nasprotuje tečajem in učenju jezika. Vendar bi morali biti ti po njenem mnenju prilagojeni udeležencem. Ženska, ki je stara 20 let, se uči na drugačen način kot 50-letnica, je poudarila.

Grims: Če pogoj jezika ne bo ustrezno umeščen v zakon, bo potrebna uporaba vseh demokratičnih sredstev

Z vodenjem seje odbora DZ-ja pa so bili nezadovoljni v SDS-u. Poslanec Branko Grims je nasprotoval temu, da se je predsednica odbora Tereza Novak iz Svobode po predstavitvah mnenj gostov odločila za prekinitev seje. Njeno odločitev je označil kot "zlorabo procedure", ker ni dovolila niti najmanjše razprave o odločitvi za prekinitev.

Koalicija v DZ-ju po njegovem mnenju očitno pri pogoju glede znanja slovenščine ni usklajena. Kot je dejal, se znova oživlja tudi želja, da bi slovenščino kot obvezno znanje za tujce denimo v primerih združevanja družine črtali iz zakona, kar pa je v očitnem nasprotju z ustavo. Navedel je mnenja županov Kranja, Velenja in Celja, ki so iz vrst koalicijskih strank in si želijo ustreznejše integracijske politike.

Če pogoj glede znanja jezika ne bo ustrezno umeščen v zakon, bo treba z namenom, da bi preprečili uveljavitev neustrezne ureditve, uporabiti vsa demokratična sredstva, "verjetno bo treba razmisliti tudi o referendumu", je dejal.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je v odzivu na današnje dogajanje navedel, da jih v stranki sovražni odnos SDS do tujcev ne preseneča. "V trenutku, ko se vlada želi ukvarjati z integracijo tujcev, se bodo šli kurjaštvo ksenofobije z referendumom. Prav je, da omogočimo tujcem lažje priseljevanje, delo in bivanje v slovenski družbi," je prepričan.

Na odboru potrdili zakon, ki omogoča lažje zaposlovanje tujcev v Sloveniji

Odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide je dopolnjeni vladni predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev sprejel z desetimi glasovi za in štirimi proti. DZ ga bo obravnaval na izredni seji prihodnji teden.

Kot je v uvodu seje odbora povedal državni sekretar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Igor Feketija, v predlogu zakona predlagajo tri ključne spremembe, ki bodo olajšale in pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav ter so obenem vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih državni zbor obravnava vzporedno.

Ena izmed njih je, da bo lahko tujec z uveljavitvijo predloga zakona v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje, in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote v obliki pisne odobritve. Po besedah Feketije je bilo v zadnjih letih izdanih od 2500 do 3000 tovrstnih odločb.

Zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev pa novela zakona prinaša tudi to, da se za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, odločbe zakona ne bodo uporabljale.

Obenem novela zakona prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa, ne pa več po devetih.

Predsednik komisije DS-ja za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic je izrazil podporo zakonu, obenem pa je opozoril, da so pri izjemah pri zaposlovanju tujcev v javnih zavodih pozabili na koncesionarje, ki izvajajo velik del storitev na področju socialnega varstva. Na neenako obravnavo v tem primeru je na seji opozorila tudi predstavnica zakonodajnopravne službe DZ-ja.

Seznam delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je zbrane opozoril na dolgotrajnost postopkov priznavanja izobrazbe delavcem iz tretjih držav. Obenem je pozval k temu, da bi se v predlog zakona vključila obveznost javne objave seznama delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev.

Po njegovem mnenju gre namreč v tem primeru za močno orodje za informiranje delavcev o tem, pri katerem delodajalcu naj se zaposlijo. Odgovorne je pozval tudi k ureditvi "oderuštva" v primeru tujih delavcev. Od teh delodajalci pogosto zahtevajo povrnitev stroškov za pridobitev dovoljenj. Kot je dejal, je edina rešitev v tem, da so stroški v celoti na strani delodajalcev, ne pa delavcev.

Pomisleki SDS-a

Več pomislekov glede zakona pa so v razpravi izrazili poslanci SDS-a. Poslanka Alenka Helbl reševanje kadrovskih stisk v zdravstvu z zaposlovanjem tujcev vidi kot začasno rešitev, za katero se boji, da bi lahko postala trajna. "Predvsem se zavzemamo za zaposlitev slovenskih državljanov," je poudarila. V primeru predlaganega hitrejšega vstopa prosilcev za azil na trg dela pa je izrazila prepričanje, da bodo ti na trgu povzročali nelojalno konkurenco domačim državljanom. Obenem je opozorila tudi na neenako obravnavo tujcev, ki se bodo zaposlovali v javnih ustanovah.

Iz vrst SDS-a so prihajali tudi očitki o neprimernosti obravnave zakona po hitrem postopku. Kot je povedala poslanka Anja Bah Žibert, bi si predlog zakona zaslužil širšo obravnavo, argument "preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države" predlagateljev zakona pa je ni prepričal.

Napačna se ji zdi tudi odločitev, da se iz zakona izpušča pomembna varovalka pri predlaganih spremembah odločanja o zamenjavi delovnega mesta oz. delodajalca. S tem se namreč ustvarja možnost zlorab, zato je treba po njenem mnenju ohraniti obvezno izdajo pisne odreditve v obliki odločbe upravne enote.

Reberšek bi vključil brezposelne

Da je treba več energije vložiti v to, da se na trg dela vključi 20.000 brezposelnih državljanov, ki so trenutno na zavodu za zaposlovanje, in to, da se slovenski državljani zaradi boljših delovnih pogojev in plač ne bi več izseljevali v tujino, pa je vladi svetoval poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek.

Premik: Gre za časovne prihranke

Poslanec Svobode Dean Premik pa je dejal, da pri predlaganih spremembah ne gre za nižanje standardov, ampak za "časovne prihranke". Dodal je, da se v stranki zavedajo, da zakon ne rešuje celotne problematike zaposlovanja tujih delavcev, zato bodo v prihodnosti potrebni še dodatni ukrepi – predvsem na področju zagotavljanja stanovanj, plačne politike in kakovosti življenja tujih delavcev.

Kordiš: Prosilci za azil se bodo postavili na noge

Po navedbah predsednika odbora za delo in poslanca Levice Mihe Kordiša se s predlaganimi zakonodajnimi spremembami "ne samo razbremenjujejo upravne enote, temveč se ljudem vsaj nekoliko olajša, da delodajalca dejansko zamenjajo", posledično pa se za tuje delavce zmanjšujejo tudi možnosti izpostavljenosti plačilnemu dampingu in drugim zlorabam. Glede prosilcev za azil pa je poudaril, da bodo lahko v skladu z novelo zakona "končno začeli graditi svoje življenje in se postavljati na noge kot produktivni člani družbe, ne pa manjšina", ki je zaprta v azilne domove.

Pred začetkom seje so poslanci vložili tudi več deset dopolnil, potrdili pa so zgolj koalicijska.

Zagovornik načela enakosti bi opustil pogoj znanja slovenščine za tujce v primerih združevanja

Zagovornik načela enakosti je pregledal novelo zakona o tujcih, ki jo DZ obravnava po nujnem postopku. Poslancem je priporočil, naj glede ohranitve pravice tujcev do združitve z družino opusti pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.

Načrtovana sprememba zakona glede združitve tujcev z družino bi še vedno lahko povzročala razbitje družin tujcev, ki so sami in katerih družinski člani so v Slovenijo lahko prišli, ne da bi se od njih zahtevalo znanje slovenščine, a bi državo morali zapustiti, če ob prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ne bi izpolnili zahteve po osnovnem znanju jezika, je opozoril zagovornik načela enakosti.

Opozoril je še, da je treba pri tem vprašanju spoštovati pravico vseh ljudi do družinskega življenja in biti posebej pozoren na pravice otrok. Državnemu zboru je zato priporočil, naj z dopolnili na predlog zakona odpravi zahtevo po znanju jezika na vstopni ravni za ohranitev oziroma podaljšanje pravice tujcev do prebivanja v Sloveniji zaradi življenja z njihovimi družinskimi člani.

V priporočilu je pojasnil, da ureditev posega v pravico do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja tujcev, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji. Zaradi zahteve po znanju jezika je lahko družinsko življenje teh ljudi tudi prekinjeno ali onemogočeno. Kot je navedel, gre tudi za poseganje v položaj otrok, pri čemer je vedno nujno slediti njihovim najboljšim koristim.

Zagovornik je v priporočilu poslancem pojasnil, da lahko država za uspešno integracijsko politiko oziroma uspešno vključevanje vseh tujcev uporabi milejše, a potencialno učinkovitejše ukrepe, kot je predlagani, ki bi imeli manjše negativne učinke na pravice ljudi do družinskega življenja. Opozoril je, da je treba pri predlogih sprememb zakonov vedno opraviti tudi presojo učinkov zakonskih določb z vidika povzročitve diskriminacije, so še sporočili pri zagovorniku.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje vse državne organe k spoštovanju načel enake obravnave in enakih možnosti ne glede na osebne okoliščine posameznika. Med izrecno navedenimi osebnimi okoliščinami, zaradi katerih nihče ne sme biti deležen diskriminatorne obravnave, pa je tudi jezik, so še opozorili pri zagovorniku načela enakosti.

Do te rešitve v predlogu novele so kritične tudi nevladne organizacije, ker bo z zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev po opozorilih nevladnih organizacij povzročila razdruževanje družin, diskriminacijo in hujše kršitve človekovih pravic. Poslance so zato v četrtek pozvali, naj predloga v takšni obliki ne sprejmejo.

Ministrstvo za notranje zadeve pa je v odzivu sporočilo, da z njo odpravljajo administrativne ovire in omogočajo hitrejše postopke urejanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Predlagali so tudi uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.