"Odredba se bo glasila tako, da so prodajalne, ki prodajajo živila, tehnično blago ali pa otroško opremo, lahko odprte ne glede na določbe zakona o trgovini tudi ob nedeljah in praznikih," je dejal Šestan na novinarski konferenci vlade. Šestan je še pojasnil, da v odredbi ne bodo določali časa odprtja, tako da je to prepuščeno trgovinam.

Na vladi so se tudi dogovorili, da vsa komunikacija tako ministrov, ministrstev in seveda vseh drugih, ki želijo pomagati ali kako drugače sodelovati v tej intervenciji, poteka prek spletnega naslova podpora@urszrsi si. Naredili bodo tudi novo domeno, ki bo malo lažja, verjetno se bo glasila poplave©gov.si. "Želimo, da vse naše akcije in ponudbe posameznih nevladnih organizacij, pa tudi posameznikov potekajo skozi en kanal," je dodal Šestan.

Vlada je ob tem na današnji seji prebivalcem na prizadetih območjih namenila 10 milijonov evrov humanitarne pomoči. Sredstva bosta prejeli humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas, in sicer vsaka pet milijonov evrov.

Spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je povedal, da je vlada sprejela spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Zakon bo vložen v DZ na začetku tedna po nujnem postopku in bo prihodnji teden predvidoma tudi obravnavan. Spremembe prinašajo možnost akontativnih sredstev, torej vnaprejšnjega nakazila denarja za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do 20 odstotkov predhodno ocenjene škode. Denar bo lahko nakazan še pred sprejetjem končne ocene škode in programa za odpravo posledic. Novela nadalje uvaja upravičenost do povračila škode v kmetijstvu in širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo, za zavarovalno premijo ter uveljavlja plačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kultur po načelu de minimis. Novela je retroaktivna in obsega škodne dogodke od 1. januarja letos.

Napovedi ministrstva za naravne vire je pozdravil tudi podpredsednik Združenja občin Slovenije Marko Diaci, ki je dejal, da so ministrstvu predlagali še ureditev neurejenega področja naravnih nesreč lokalnih razsežnosti in znižanje praga za aktiviranje sistema za odpravo naravnih nesreč, in sicer z 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega
proračuna.

Za kakšno evropsko pomoč lahko zaprosi Slovenija?

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal, da je Slovenija za zdaj zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, s katerimi bo lažje ocenila obseg škode in usmerila sredstva za spopadanje s posledicami. Kot je dejal, so obravnavali tudi druge vire evropske podpore. "Tu je solidarnostni sklad, ki je namenjen državam, ki so prizadete zaradi naravnih nesreč." Pojasnil je postopek, kako lahko Slovenija zaprosi za pomoč. "Kolikor razumem, bo Slovenija zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada," je dejal.

Mogoči dodaten vir je tudi t. i. evropska krizna rezerva za kmetijstvo, kjer bi se morebiti dalo dobiti podporo za kritje škode, ki je nastala z uničenjem pridelka oziroma kmetijske mehanizacije. Obstajajo tudi velika sredstva v obstoječih programih, v katerih Slovenija dobiva podporo iz evropskega proračuna, gre za kohezijska sredstva, sredstva za regionalni razvoj in tudi iz evropskega instrumenta za odpornost. Najprej se mora oceniti škoda, na podlagi tega se naredi predlog za pomoč iz solidarnostnega sklada, je dodal Lenarčič.

Po seji Sveta za nacionalno varnost

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj.

"Škoda je nepredstavljiva, dve tretjini Slovenije sta tako ali drugače prizadeti. Napori, da bomo lahko znova omogočili normalno življenje, bodo zelo veliki," je povzel predsednik vlade in ocenil, da bo finančno škoda presegla 500 milijonov evrov. Hkrati je dejal, da razglasitev izrednih razmer v državi ni potrebna, saj sistem civilne zaščite dobro deluje.

Golob je poudaril, da imamo enega najučinkovitejših sistemov v Evropi, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Nadaljevali se bodo tudi pogovori glede pomoči, ki so jo ponudile mednarodne skupnosti. Pomoč Sloveniji so ponudile tudi Hrvaška, Avstrija in Madžarska.

Golob: Zdravstvena reforma ostaja prioriteta, nekatere stvari se bodo zamaknile

Premier Golob je nato v Odmevih dejal, da se bodo zaradi ogromnih stroškov sanacije po poplavah nekatere prioritete v delovanju vlade spremenile. "Zdravstveni sistem ostaja prioriteta, imamo pa druga področja, pri katerih se bodo stvari zamaknile. Nekateri projekti, ki so bili predvideni, nekateri so se celo izvajali, preprosto niso več izvedljivi. Operativa iz teh projektov se bo premaknila v sanacijo stanja po poplavah," je dejal.

Bodo pri napovedanih reformah kakšne spremembe? "Ničesar ne bom izključil, ne smemo pa pozabiti, da se je katastrofa zgodila včeraj. Nimamo vseh rešitev. Lani smo v proračunu za leto 2023 načrtovali proračunsko rezervo zaradi energetske krize, ki je zdaj v rebalansu nismo v celoti uporabili. To je na primer en vir, za katerega vemo, da ga bomo vsaj delno lahko aktivirali. Verjetno bo za pokrivanje stroškov intervencije v letošnjem letu dovolj visok. A zdravstvena reforma je prioriteta, to bomo zagotovo izvedli."

Opolnomočiti želijo župane, da bodo lahko pomagali na terenu

Svet za nacionalno varnost se je seznanil tudi s poročilom civilne zaščite, Uprave RS za reševanje in zaščito ter ministrstev za obrambo in notranje zadeve. "K sreči je bila današnja noč prizanesljivejša od prejšnje. Slovenska infrastruktura, tako cestna kot energetska, in objekti za bivanje so v veliki meri poškodovani. Govorimo o več sto objektih. Če bomo želeli to odpraviti, bomo morali začeti delati drugače, kot smo bili tega vajeni v preteklosti," je povedal premier Golob.

Napovedal je zakonske spremembe, ki jih bo najverjetneje treba sproti prilagajati. Spomnil je, da se bo vlada sešla na izredni seji, na kateri bo obravnavala prvo spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V ospredju bo načrt, kako opolnomočiti občine in župane, da bodo lahko na terenu, tudi mimo sistema javnega naročanja, začeli naročati nujne intervencijske ukrepe, s katerimi bodo občanom zagotovili normalno življenje oziroma čim hitrejšo vzpostavitev pretočnosti ljudi in blaga.

Poziv h koordiniranim akcijam

Na seji Sveta za nacionalno varnost so vsi politični akterji sklenili, da bodo enotno delovali v smeri, kako državljanom pomagati, da si opomorejo od naravne nesreče in čim prej normalno zaživijo. "Danes smo vsi politiki ugotovili, da ni čas za iskanje razlik med nami, še manj za iskanje krivcev za kar koli iz preteklosti. Izkazali smo enotnost v tem, da želimo delovati z enim samim ciljem: da si bodo naše državljanke in državljani čim hitreje opomogli. Želim si, da bo ta politična enotnost, ki je bila danes izkazana, trajala čim dlje, ne le za čas te intervencije in te nesreče."

Pirc Musar: Verjamem v Slovenijo, da bo stopila skupaj

Predsednica države Nataša Pirc Musar je zadovoljna, kako delujejo pristojne službe, "vsa pohvala Slovenski vojski, policiji, gasilcem, civilni zaščiti, ki drži roko nad vso organizacijo. Z današnje seje Sveta za nacionalno varnost sem si zapomnila podatek, da smo s helikopterji rešili že 121 ljudi, da je približno 2500 klicev na dan, morda na tem mestu apel, naj ljudje na 112 kličejo res samo takrat, kadar je ogroženo življenje, kadar je ogrožena večja vrednost premoženja."

Po njenih besedah vsi v klicnem centru delajo s polno paro, a se vseeno zaradi množičnosti klicev ne morejo vedno hitro odzvati. "Več kot 3000 dogodkov v zadnjih 48 urah v 145 občinah, ti podatki govorijo o strahoviti razsežnosti katastrofe, ki ji Slovenija še ni bila priča v svoji samostojnosti," je nadaljevala predsednica, ki je ob tem apelirala na organizatorje dogodkov. "Srečko Šestan je opozoril, da je bilo veliko reševanja tudi zaradi nespametnosti posameznih organizatorjev, ki se niso dovolj hitro odzvali in evakuirali otrok in drugih udeležencev," je spomnila.

"Kot predsednica republike si želim, da ostanemo skupaj, trdni, tudi zaveza Sveta za nacionalno varnost je šla v to smer. Vesela sem, da je opozicija tukaj z nami, da imamo nacionalno zavest v težkih trenutkih, da bomo skupaj, enotno delali," je zagotovila. "Niste sami, Slovenija bo z vsemi svojimi kapacitetami naredila vse, kar lahko," je sklenila.

Po njenih besedah bo v popoplavni obnovi treba veliko medčloveške pomoči in solidarnosti: "Ne bo dovolj zgolj to, kar bo ponudila država, vsi skupaj bomo morali, sosed sosedu, človek človeku pomagati. Verjamem v Slovenijo, da bo stopila skupaj in da bomo prebrodili to najhujšo ujmo v zgodovini skupaj in enotno."

Predsednica Pirc Musar je popoldne obiskala prizadeta območja v občinah Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji in Braslovče. "Zdaj vem in verjamem, da je to najhujša katastrofa v samostojni Sloveniji," je dejala pred poplavljeno tovarno BSH Hišni aparati. Zahvalila se je vsem, ki so reševali ljudi in premoženje, in pozvala k pomoči. "Ko bo voda odtekla, takrat se bo prava obnova šele začela, tedaj ne smemo pozabiti na Slovenijo, na ljudi, ki so utrpeli škodo," je dejala in pozvala vse, ki to lahko, naj organizirano priskočijo na pomoč v delovnih akcijah, ki bodo potrebne za odpravo škode. Ni je mehanizacije, ki bi lahko nadomestila tisoče rok, ki bodo potrebne za obnovo, je dejala.

"Narava je pokazala zobe, a na koncu bodo ljudje, Slovenke in Slovenci, vzeli lopate v roke in verjamem v Slovenijo," je dejala in še enkrat pozvala k pomoči in solidarnosti.

Interventna zakonodaja po hitrem postopku

Tudi podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec je poudaril, da je najboljši signal, "ki ga moramo dati kot politika, enotnost – enotnost v pomoči ljudem, enotnost v tem, da stopimo skupaj in najdemo rešitve, kako čim prej sanirati katastrofalne razmere na terenu, ki jih vsi skupaj beremo kot seštevek poplav, ki so nas doletele od leta 1990 naprej".

Zagotovil je, da bodo naredili vse, da bodo sanacijski ukrepi čim hitrejši, čim učinkovitejši in da bomo kot politika nudili vso podporo ljudem, ki jo lahko.

Podpredsednica parlamenta Nataša Sukić (Levica) je poudarila, da bodo v DZ-ju v teh dneh storili vse, da bo parlament agilen, ažuren in odziven: "Pripravlja se interventna zakonodaja po hitrem postopku, da čim prej ukrepamo, ker ukrepati je treba takoj, in v DZ-ju se seveda zavezujemo, da bomo ves čas agilni in odzivni, v teh dneh pričakujemo tudi sejo DZ-ja, kjer bomo sprejemali interventne zakone za prvo intervencijo."

Janša: Čas, da damo na mizo vse stvari, ki niso bile storjene

Na razširjeni seji Sveta za nacionalno varnost so bili prisotni tudi predstavniki opozicijskih strank. Kot je na novinarski konferenci po seji dejal predsednik SDS-a Janez Janša, je ujma, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo, po obsegu in posledicah hujša kot kar koli, kar nas je doletelo v prejšnjih desetletjih. Izrazil je sožalje svojcem žrtve, ki je umrla v petek.

Pred nami je akcija čiščenja. Na Svetu za nacionalno varnost je po njegovih besedah prevladalo spoznanje, da gre za čas, ko je treba stopiti skupaj. "Kaj bi lahko storili, kaj bi lahko zmanjšalo drastične posledice ujm, lahko počaka. V tem trenutku se je treba osredotočiti na to, da se preprečijo nadaljnje škodljive posledice poplav in tudi prejšnjih ujm, ne le posledice poplav, ampak tudi toče in vse tisto, kar je v zadnjih tednih prizadelo kmetijstvo in predvsem slovensko podeželje. Vladi smo tukaj svetovali in mislim, da je bilo tudi splošno stališče inkluziven pristop pri pripravi interventnega zakona, treba je vključiti ukrepe, ki bodo celovito zaobjeli škodo," je povedal.

Kot je dejal, je čas, da damo na mizo vse stvari, ki niso bile storjene zaradi različnih birokratskih ovir, in da v ta interventni zakon vključimo tudi ukrepe, ki bodo omogočili preventivno ravnanje, tako pri urbanističnem planiranju poselitve slovenskega prostora, pri izgradnji protipoplavnih objektov, pri hitrosti postopkov. "Če bi bila HE Mokrice zgrajena z vsemi protipoplavnimi dodatki in če tega ne bi zavirali že 10 let, potem velik del občine Brežic ne bi bil poplavno ogrožen," je prepričan.

Tonin: Več sredstev za občine

Predsednik stranke NSi Matej Tonin pa meni, da je ključno, kako se bomo kot država pripravili na prihodnje izzive: "Žal verjetno takih naravnih nesreč ni konec, ključno je, da se bomo pobrali." Prepričan je, da je treba vzpostaviti sistem, da bi lahko posamezniki na dostopen način zavarovali svoje nepremičnine, najranljivejšim pa bi pomagala država. "Nesreča je v tako silovitih razsežnostih, da država ne more za vse poskrbeti, občine so se znova izkazale za zelo učinkovite," je dodal in poudaril predlog NSi-ja, da država prenese čim več sredstev na občine, ker te najbolj poznajo svoj teritorij in težave.

Vlada s priporočili o ravnanju po poplavah

Vlada je ob tem objavila tudi priporočila o ravnanju, da bi se ljudje izognili morebitni nadaljnji škodi po poplavah. Prebivalce na poplavljenih območjih med drugim opozarja na to, da je voda, ki je poplavila območja in prostore, onesnažena, ker so v njej lahko kanalizacijska voda, odpadki, trupla živali, nevarne snovi, večji predmeti in blato. Prebivalci naj bodo previdni tudi ob poškodbah vodovodnega omrežja, dokler ne dobijo sporočila, da je voda neoporečna. "Predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov. Vodo pred uporabo prekuhajte ali razkužite oziroma uporabite vodo iz plastenk," so zapisali.

Ob odpravljanju posledic naj ljudje poplavljene naprave in opremo očistijo ter s sredstvi za razkuževanje razkužijo tla in stene teh prostorov. Enako velja za predmete, ki so bili v stiku z vodo. Če jih ni mogoče očistiti, naj jih zavržejo.

Očiščene in razkužene prostore naj prebivalci redno zračijo in ogrevajo. Za hitrejše sušenje lahko uporabijo tudi naprave za razvlaževanje. Vendar pa naj bodo pri ravnanju z električnimi napravami previdni in poskrbijo za varnost pred udarom električnega toka in požarno varnost.

O pretrganju telefonske, električne, vodovodne ali plinske napeljave oziroma o poškodbah na njih naj obvestijo pristojne službe, električne naprave pa naj pred ponovnim priklopom dobro presušijo. Vlada sicer svetuje, naj električno napeljavo in naprave, ki so bile poplavljene, pregleda strokovnjak.

O razlitju vnetljivih tekočin, kot so kurilno olje, bencin in podobno, naj obvestijo pristojne službe.

Poleg tega vlada še svetuje, naj ljudje ne uživajo hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo, niti pridelkov s poplavljenih vrtov in njiv. Ob morebitnih poškodbah kože pa priporoča obnovo zaščite proti tetanusu.