Premier se je najprej dotaknil vprašanja poslanca ZL-ja Franca Trčka, ki je premierja vprašal, kako ocenjuje učinkovitost vladnih ukrepov v boju zoper revščino, saj že vsak državljan Slovenije "tolče revščino".
Cerar je v odgovoru poudaril, da je v boju zoper revščino mogoče največ storiti s povečevanjem delovne aktivnosti, kar se je zgodilo lani. Vseeno pa je opozoril, da nihče ne more biti zadovoljen s tem, da se država spopada z vprašanjem revščine.

Dodal je, da nikoli ne bo dovolj socialne pomoči za vse, ki bi jo potrebovali. Ob tem je še opozoril, da prav tako ni mogoče pričakovati, da bi kateri koli vladni ukrep kar čez noč državo odrešil vseh težav, tudi revščine.

Spomnil je tudi na nekatere vladne ukrepe za zmanjševanje revščine, s katerimi so po Cerarjevih besedah povečali število prejemnikov in upravičencev do denarne socialne pomoči. Vlada je po njegovih besedah lani pripravila tudi sveženj pomoči za socialno najšibkejše. "Ta je usmerjen v lajšanje položaja oseb, ki so v dolgovih in so odvisni od socialnih transferov, sveženj pa vključuje tri pomembne ukrepe: odpis dolgov, pomoč ob deložacijah in uvedbo predplačniške kartice," je pojasnil.

Z začetkom letošnjega leta je vlada po Cerarjevih besedah zvišala tudi minimalni dohodek, v boju zoper revščino pa pozornost namenjajo tudi institutu socialne aktivacije.

Še vedno brez fiskalnega sveta
Beseda je na pobudo vodje poslanske skupine SDS-a Jožeta Tanka tekla tudi o fiskalnem svetu, njegovo ustanovitev namreč določa zakon o fiskalnem pravilu, ki je začel veljati junija 2014, a svet do zdaj še ni zaživel. Tanko je vladi očital, da "si je takšno stanje celo želela", saj je vlada k osnutku programa stabilnosti za Evropsko komisijo letos prvič priložila odlok o triletnem okviru za pripravo proračunov, tega pa po njegovem mnenju ne bi smela storiti brez vedenja fiskalnega sveta.

Cerar je na očitke odgovoril, da bo vlada "v najkrajšem mogočem času postopek peljala naprej" in povzel potek doslej neuspešnega izbora. "Nobena izmed prejšnjih vlad ni imela tolikšne želje kot mi, da bi uredila javne finance," je poudaril in se strinjal, da ni dobro, da nimamo tega sveta. Hkrati je Tanku očital, da prav njegova stranka na koncu edina ni podprla zakona, a jim ga je tudi brez njihovega sodelovanja na koncu le uspelo sprejeti. Spomnil je tudi, da SDS prav tako ni podprl kandidatov za fiskalni svet, čeprav so bili po Cerarjevem mnenju zelo strokovni. Ob tem je vprašal, "kdo bo sploh še kandidiral za tako pomembno funkcijo, če v DZ-ju zavrnete takšne strokovnjake".

Kako se boriti proti davčnim oazam?
V nadaljevanju seje je premier odgovoril na vprašanje Jožeta Horvata iz NSi-ja o davčnih oazah. Poslanca je zanimalo predvsem, katere ukrepe bo izvedla vlada, da bo denar iz nedavno razkritih davčnih oaz vrnjen v Slovenijo.

Cerar je pojasnil, da vlada že zdaj pri preprečevanju skrivanja denarja v davčnih oazah sodeluje z drugimi državami, saj je preprečevanje davčnih goljufij in utaj ena od prioritet vlade. Med izvedenimi ukrepi je navedel novembra 2014 ustanovljeno medresorsko delovno skupino, ki naj bi pripravila ukrepe za zaščito gospodarskih in finančnih interesov Slovenije, med njimi za preprečitev odliva denarja v davčne oaze.

Slovenija je tudi ena od 52 podpisnic sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, je spomnil Cerar.

Horvat se je dotaknil tudi priprave davčne reforme, in sicer ga je zanimalo, ali bo reforma upoštevala, da je kapital "plaha ptica". Cerar je dejal, da je treba s prestrukturiranjem davkov zagotoviti bolj pravično in bolj učinkovito davčno politiko tako za delavce kot gospodarstvenike.

V prihodnjih mesecih prihaja več pomembnih zakonov
Tokratno koalicijsko vprašanje pa se je nanašalo na financiranje ukrepov s področja spoprijemanja z demografskimi gibanji. Poslanca DeSUS-a Uroša Prikla je zanimalo, ali ima vlada "glede na razmeroma togo determinirane javnofinančne okvire" jasno zastavljen načrt financiranja omenjenih ukrepov.

Zdaj projekcije ob osnovnem scenariju kažejo, da bi se izdatki za pokojnine do leta 2060 povečali z 11,8 odstotka na 15,3 odstotka BDP-ja, kar je največ med vsemi državami EU-ja, je opozoril premier. Spomnil je, da je ministrstvo za delo prav prejšnji teden predstavilo belo knjigo o pokojninah, na njeni podlagi bo vlada sprejela zakonske rešitve.

Napovedal je, da bo vlada še letos v DZ poslala predlog zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Poleg dolgoročnih strukturnih sprememb sledijo tudi ukrepi za večjo aktivnost prebivalstva in delovne aktivnosti starejših, ukrepi za hiter prehod mladih na trg dela in ukrepi za vlaganje v človeške vire. V oktobru načrtujejo tudi predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo preoblikoval dosedanje prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.