Delež obnovljivih virov energije v končni rabi v zadnjih letih stagnira, Slovenija pa ne dosega evropskih ciljev. Da bi ta trend obrnili, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo predloga zakonov o infrastrukturi za alternativna goriva in o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra gre s potrditvijo predlogov zakonov za dva mejnika načrta za okrevanje in odpornost, vlada pa želi z njima pospešiti zeleni prehod.

"V preteklosti se je zelo jasno pokazalo, da Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, predvsem mora sistematično urediti in povezati področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu, uvesti pa mora tudi mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva," je potrditev zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu na današnji seji vlade utemeljil Kumer.

Kot je dodal, mora država vzpostaviti mrežo električnih polnilnic visokih moči na omrežju TNT in tudi v urbanih vozliščih, vzpostaviti oskrbovalna mesta za vodik, zagotoviti oskrbo ladij z električno energijo na privezih Luke Koper, letališča pa bodo morala zagotoviti električno energijo za mirujoča letala in vso spremljajočo infrastrukturo.

"Vemo, da trenutni delež električnih vozil v Sloveniji zelo zaostaja. Do konca leta 2021 je znašal 1,3 odstotka, kar ustreza za okoli 5000 električnih vozil. Do konca lanskega leta nam je uspelo število zvišati na skoraj 8000 vozil," je dejal Kumer, a izpostavil, da je odstotek še vedno nizek.

Ob tem je spomnil, da je Slovenija v preteklosti sprejela strategijo, s katero meri na to, da bi bilo v državi do leta 2030 več kot 200.000 električnih vozil. "Tudi zaradi tega potrebujemo ta zakon, da bomo lahko hitreje odpravljali ta zaostanek," je poudaril.

Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije pa, kot je poudaril minister, obravnava predvsem primanjkljaj obnovljivih virov energije v Sloveniji. "Vemo, da je Slovenija tukaj v spodnji tretjini doseganja deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije. V letih 2020, 2021, 2022 smo zgrešili cilj, zato moramo določene ukrepe spodbuditi na zakonski ravni," je pojasnil. Zakon po njegovih besedah "ni revolucija", a po mnenju vlade prinaša smernice, kako v prihodnjih letih kompenzirati zaostanek na tem področju.
Določa bolj proaktivno vlogo države. Ta bo med drugim vseboval pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja. Zakon prvič v zgodovini države uzakonja tako imenovane regulativne peskovnike za preizkus novih tehnologij.
Prav tako opredeljuje prednostna območja za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn – to so na primer strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi, je nanizal minister.

Sorodna novica Vlada je razrešila dozdajšnjega prvega moža policije Boštjana Lindava. Zamenjal ga bo Senad Jušić.

Uzakonjena bo tudi obveza, da se te proizvodne naprave obvezno namestijo pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 kvadratnih metrov, oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1700 kvadratov.

Med drugim zakon odstranjuje nekatere postopkovne obveznosti umeščanja in navsezadnje omogoča postavitev proizvodnih naprav tam, kjer to zdaj ni bilo mogoče. To so ob strogih okoljskih in prostorskih določilih na primer nekatera kmetijska zemljišča (vpeljava tako imenovane agrovoltaike), površinski rudarski kopi, umetna rudarska jezera, zaprta odlagališča odpadkov. Dovoljuje se tudi postavitev vetrnih elektrarn v gozdovih, ki niso varovalni.
"Obravnava nekatere absolutne prepovedi, vendar hkrati daje dovolj varovalk, da gremo lahko po reguliranih korakih v pravo smer," je prepričan Kumer.

Za oskrbo slovenske Istre z vodo po 1,3 milijona evrov letos in prihodnje leto

Vlada je na seji v načrt razvojnih programov za obdobje 2023–2026 umestila projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, s katerim naj bi izboljšali oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Kot je na novinarski konferenci povedal minister za naravne vire Uroš Brežan, bodo učinki ukrepov vidni že to poletje. "S tem projektom bistveno izboljšujemo možnost oskrbe Rižanskega vodovoda in slovenske Istre že v letošnjem poletju. V načrtu razvojnih programov smo zagotovili po 1,3 milijona evrov v letih 2023 in 2024 za kratkoročne projekte, ki smo jih oblikovali skupaj z Rižanskim in Kraškim vodovodom ter občinami slovenske Istre in kraškega zaledja," je dejal in dodal, da je predvidenih pet projektov.

Bistven sklep vlade v povezavi z oskrbo s pitno vodo pa govori o tem, da bo ministrstvo za naravne vire in prostor v roku meseca dni na vladi predstavilo tudi načrte za srednjeročne in dolgoročne rešitve oskrbe s pitno vodo. "Verjamem, da razmere ne bodo slabše, kot so bile ob lanski suši. Če pa bo tako, bomo še vedno s kakšno intervencijo v sodelovanju z ministrstvom za obrambno in upravo za zaščito in reševanje reševali te težave na način, kot je bilo to opravljeno v lanskem letu."

Ob tem je izrazil zadovoljstvo tudi nad tem, da jim je v okviru priprave programa kohezijske politike v obdobju 2021–2017 uspelo za ta namen zagotoviti dobrih 90 milijonov evrov sredstev. "Odločitev vlade je, da bomo ta sredstva prioritetno uporabili za to, da rešimo vodooskrbo v slovenski Istri, ki je s tega vidika ključna in najpomembnejša težava v Sloveniji," je bil jasen Brežan.

Sorodna novica Vlada predlaga spremembo zakonodaje, da bi posojila lahko prejelo več ljudi

Lansko poletje je bilo izjemno sušno, posledično pa je bila ves julij in avgust uporaba vode omejena, kar so občutili prebivalci, kmetje in tudi turisti. Občinam in državi je oskrbo vode uspelo zagotoviti s tem, da so dodatne količine vode prevažali s Planinskega polja v Istro s tovornjaki. Vojaki, gasilci in avtoprevozniki so skupno opravili več kot 3300 prevozov, projekt pa je stal približno 700.000 evrov. Predstavniki občin, vodovodov in ministrstev so se več mesecev usklajevali o rešitvah za vodooskrbo slovenske Istre. Oktobra pa je Brežan še v vlogi ministra za okolje in prostor sporočil, da so se odpovedali zajezitvi Suhorce ali Padeža, ki se je omenjala kot ena od mogočih rešitev. Med do letošnjega poletja predvidenimi ukrepi sta tudi izgradnja četrte vrtine v Klaričih blizu Komna in vgradnja širših cevi med Rodikom in Cepki, s čimer bi radi povečali pretočnost povezave med Rižanskim in Kraškim vodovodom.

Predvidena je bila tudi obravnava predloga uredbe o pomoči energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica vpliva cen ogljika na stroške proizvodnje elektrike. Uredba ob pomoči spodbuja varčevanje z energijo, prehod na oskrbo iz obnovljivih virov in druge podnebne ukrepe. Shema pomoči je vredna 99,15 milijona evrov, Evropska komisija jo je že odobrila.