S predlogom novele zakona, ki jo vlada v DZ pošilja po nujnem postopku, bi se za leti 2016 in 2017 zvišala meja med drugim in tretjim davčnim razredom z zdajšnjih 18.960,28 na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 odstotkov, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra, ostaja nespremenjen. Ohranitev četrtega dohodninskega razreda je predvideval tudi predlog "minireforme", ki pa ga je moral finančni minister Dušan Mramor tako zaradi nasprotovanja gospodarstvenikov kot delodajalcev umakniti.

Vlada je ob sprejetju predloga pojasnila, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem EU-ja, vendar pa je ekonomska struktura davkov precej neugodna in zavira konkurenčnost.

"S predlogom sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače," pravi vlada.

Meja obdavčitve se zviša na 1,6-kratnik povprečne plače
Po veljavni ureditvi so bili zavezanci, ki so prejeli dohodek v vrednosti okoli 1,5-kratnika povprečne plače, obdavčeni z davčno stopnjo 41 odstotkov, po predlogu pa se bo meja obdavčitve za ta razred zvišala na 1,6-kratnik povprečne plače ob predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna postavka, in poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav.

Sprememba naj bi zajela okoli dva odstotka oziroma okoli 20.400 zavezancev. Zaradi progresivne lestvice dohodnine se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim razredom neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih. Posledično to pomeni, da bodo razbremenjeni vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Glede na podatke za leto 2013 bo takšnih zavezancev skupno 12 odstotkov oziroma 114.740.