"Ne vemo, vlada še ni odločila," je ponavljajoč se odgovor na vsa z misijo na Baltiku povezana vprašanja, čeprav se je naša vlada že pred pol leta zavezala, da bo v njej sodelovala že maja 2017.

Slovenci odhajajo v Adeži
Na prošnjo baltskih držav in Poljske Nato načrtuje razporeditev več kot štiri tisoč pripadnikov mednarodnih enot ob meji z Rusijo. Slovenija bo sodelovala v Latviji (v oporišču Adeži, 40 kilometrov iz Rige), kjer bo del mednarodne enote pod kanadskim vodstvom. Kanadski obrambni minister Harjit Sajjan je nedavno obiskal oporišče, ki ga Latvijci trenutno še obnavljajo.

O skupni enoti je na prvi pogled znano že vse. Od skoraj tisoč pripadnikov jih bo 445 zagotovila Kanada, ki bo prispevala poveljstvo, vojaško policijo, logistiko in pehotno četo. Poljska bo prispevala 150 pripadnikov v oklepni četi s tanki PT-91 Trdi (nadgrajena verzija sovjetskega T-72), je napovedal poljski obrambni minister Antoni Macierewicz. Italijanska vlada pa je sredi oktobra sprejela sklep, da na to območje pošlje 140 vojakov. Koliko vojakov in vojaške opreme bo prispevala Slovenija, pa nam še vedno ni uspelo izvedeti.

Vojska še brez sklepa vlade o napotitvi
"Sklepa Vlade Republike Slovenije o napotitvi kontingenta Slovenske vojske v Latvijo v okviru Natove prednje okrepljene prisotnosti še ni in bo predvidoma sprejet januarja," pojasnjujejo na obrambnem ministrstvu. Podatki o tem, koliko Slovencev odhaja na sever, so zelo raznoliki – od voda s 30 pripadniki do "več kot 50 pripadnikov", o čemer je govoril obrambni minister Latvije Raimonds Bergmanis. Uradnih informacij ni.

Neuradno pa se govori, da naj bi Slovenija zagotovila enoto za radiološko, kemijsko in biološko obrambo, ki je ena redkih vsaj približno spodobno opremljena. "Generalštab Slovenske vojske je pripravil vojaški nasvet in opredelil nabor enot, ki bodo lahko na voljo za sodelovanje v omenjeni bojni skupini v daljšem obdobju. Med njimi je tudi enota RKBO," so potrdili na ministrstvu za obrambo.

Obveščanje javnosti bi bilo na tej stopnji nestrokovno
Podobno prazni so odgovori obrambnega ministrstva o trajanju misije in času prve napotitve, ki ga Slovenija še ne zna določiti. Še slabše je s stroški. Kanada je predstavila načrt, po katerem jih bo triletna operacija stala 245 milijonov evrov. Tudi Hrvaška je vrednost svojih šestmesečnih rotacij ocenila na 4 do 5 milijona evrov, čeprav odhaja njihovih 150 pripadnikov v okviru Natovega bataljona pod nemškim poveljstvom v Litvo zaradi varčevanja šele 2018.

In stroški Slovenije? "Obveščanje javnosti bi bilo v tej fazi nestrokovno, ker bo to mogoče natančno izračunati takrat, ko bo slovenski prispevek v bojni skupini usklajen z drugimi državami in bodo znane tudi vse podrobnosti logistične podpore, pri čemer bo pomembno, koliko stroškov bodo pokrile države gostiteljice," so zapisali na obrambnem ministrstvu.

Neuradno smo izvedeli, da se je Slovenska vojska v nasprotju s politiko odločneje lotila projekta in že išče ustrezne kadre za napotitev, vendar imajo velike težave s pomanjkanjem ustreznih usmeritev vlade in vodstva ministrstva. Uradni odgovori, ki jih obrambno ministrstvo posreduje javnosti, tem navedbam več kot pritrjujejo.

Enhanced Forward Presence sends unmistakable message: "NATO stands as one" #DefMin pic.twitter.com/AAL1d4dlji

— NATO (@NATO) October 26, 2016