Gost Odmevov je bil državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. Z njim se je pogovarjala Tanja Starič.

V Parizu je v sredo potekal še en neformalni sestanek evropskih voditeljev. Tokrat je sodeloval tudi naš premier Robert Golob, ki sicer ni bil fizično tam, ampak so vsi sodelovali po videopovezavah. Kaj je izkupiček tega sestanka?

Zraven predsednika Macrona je sedel samo romunski predsednik, ki je bil na obisku, in luksemburški, ki je bil tam zaradi drugih opravkov. Tako, da smo se vsi odločili za pogovor po videopovezavi. Pogovor ni bil nič manj resen ali pa mogoče za odtenek še bolj poglobljen, ker je nekje na sredini te naše razprave prvi od predsednikov vlad omenil zadnjo objavo ameriškega predsednika, ki pač dodatno skrbi.

Izjavo o ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskemu?

Ki skrbi iz preprostega razloga, ker se je na prvem srečanju v Riadu dogajalo nekaj, za kar smo prvi dan rekli, da je bilo veliko dima in malo pečenke, skratka, da je bilo malo rezultatov. Po drugi strani pa je zelo nenavadno, da je bilo konec tedna na münchenski konferenci žrtvi te agresije v Ukrajini postavljenih kar nekaj pogojev, da se vnaprej odpove ozemlju.

Predvsem so zdaj volitve?

Da se vnaprej odpove članstvu v Natu. To so vse pogajalske pozicije. Zakaj bi se nekdo pogajal in se odpovedal polovici svojih dobrin. Medtem ko na drugi strani agresorju ni bila dana niti ena in tisti osnovni pogoj za začetek pogajanj, takojšnja prekinitev agresije in napadov, to se pravi premierje.

Rekli ste, na sredi sestanka se je o tem začelo govoriti na odločanje Evrope, ker trenutno deluje, lahko bi celo rekli, do neke mere prestrašeno, kaotično. Sestanki, nekateri povabljeni, drugi niso povabljeni, neenotno. Tako deluje Evropa ta hip. Ali je bil ta preboj narejen zaradi Trumpove izjave?

Zdaj, ko sam zbiram vtise, ker sva s predsednikom vlade zelo resno poslušala še s sodelavci, vse te razprave. Razprava se je dobesedno gradila okrog dveh, treh osnovnih vprašanj, ki jih je francoski predsednik Emmanuel Macron na koncu tudi kot povzetek te razprave ponovil. Še enkrat naj ponovim, da nismo o ničemer odločali.

Evropski svet bo odločal in Slovenija se zavzema, da se čim prej tudi sestane. Ali že vemo, kdaj se bo sestal?

Prepustili smo predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi, da sam oceni, ali bo sklical izredni svet ali bo na izrednem Evropskem svetu, ki je 20. marca. 20. marec se nam zdi malo daleč.

Zagotovo, ker se dogaja vsak dan.

Res se dogaja vsak dan, ampak to bo njegova odločitev in ima mandat, da se sam odloči. Mi smo za to, da se skliče izredni svet. Ampak tisto, kar je predsednik Macron na koncu povzel, se mi zdi, da je vredno, da ponovim. Vsi predsedniki vlad so govorili o določeni ogroženosti Evropske unije in nekateri celo o eksistencialni ogroženosti, temelju demokracije, človekovih pravic, pravne države in vsi so govorili o tem, da je ta hip nujno treba zaščititi predvsem nas same, okrepiti naše vojaško obrambne sposobnosti. Okrepiti vse tisto, kar dela nas odporne proti zunanjim vplivom, ker navsezadnje smo bili očitno v Riadu na mizi, nismo bili pa zraven, za mizo.

Najslabše je, da bo Evropa pač na mizi, če ne bo ob njej.

Hkrati pa smo v situaciji, ko velja, da ameriška administracija meni, da lahko te mirovne pogovore spelje do konca brez Evrope. Mi pa mislimo, da ne more, in eden od argumentov, ki se je že izkazal, da ne bo šlo kar tako, je ta, da ruska stran med drugim zahteva tudi umik sankcij. Evropske sankcije pa verjemite, ne more ukiniti ameriški senat. O tem lahko odloča samo Evropski svet, in to s soglasjem.

Se pravi, če potegnete črto pod dogajanje v sredo, bo Evropska unija podpirala tudi Zelenskega, ki ga očitno nočejo za pogajalsko mizo. Očitno je to ruski pogoj, da Zelenski ne bo zastopal Ukrajine.

Mi bomo krepili lastno odpornost in obrambno sposobnost, ne glede na to, kaj se okrog nas dogaja. Okrepili jo bomo na način, da bomo imeli win-win situacijo. S tem, da bomo to okrepitev naredili na način, da bomo krepili lastne vire za obrambo, lastno industrijo na vseh področjih, ne samo, ko gre za orožje, ampak tudi na področju kibernetske varnosti, tudi na področju civilne zaščite in tako naprej, ker moramo to storiti najprej. In Ukrajina je Evropa.

Kaj to pomeni? Da bo politika stopila pred ljudi in povedala, več bomo dali za obrambo. Mogoče je tudi, da napotimo svoje vojake v Ukrajino. Ali je to to? Ali razmišljate o tem, da bi o tem odločala celotna slovenska politika, se pravi parlament?

Absolutno. Takšne stvari mora odločati slovenski parlament. Ampak še nismo tam. Ogromna večina predsednikov vlad je rekla, da nismo pripravljeni razpravljati o napotitvi vojakov, dokler ne vemo, za kaj sploh gre. Na tej točki je tudi Slovenija. Če bo doseženo soglasje in ko bomo vedeli, za kaj gre, bo Slovenija tako kot vedno do zdaj sodelovala. Saj sodelujemo že zdaj v številnih misijah. Tisto, kar je popolnoma jasno, je, da Evropa ne bo štela, ne bo vredna zaupanja in ne bo imela vloge v svetu, če ne bo okrepila svoje sposobnosti same obrambe in če bo ostala to, kar je že dolgo časa. Ekonomski velikan, ki je geopolitični palček. Čas je, da za sebe poskrbimo sami, in ko bomo zase lahko poskrbeli sami, tudi na način, da bomo povečali stroške za vso to krepitev obrambnih odpornosti, ponavljam, ne samo vojaških, potem bomo lahko sprejeli Ukrajino v Evropsko unijo. Potem bomo lahko seveda za mizo povabljeni ali pa nepovabljeni, bili vplivni. Ta hip žal še nismo.

Ali ni že pozno, saj je morala evropska politika vedeti, da se bo to zgodilo. Saj se ni zgodilo čez noč. Jasno je bilo, da so možnosti, da zmaga Donald Trump, in kaj se bo zgodilo potem. Saj je vse povedal v predvolilni kampanji.

V človeški naravi je, da se zbudi, ko mu voda priteče do grla in zdaj smo že blizu grla.