Zasedanje bo zelo obsežno, saj je na dnevnem redu kar 40 zadev, z poslanskimi vprašanji in pobudami.

Na prva tri vprašanja je odgovarjal premier Anton Rop. Bogomira Vnučca iz SMS-a je zanimalo prihodnje reševanje vprašanj s Hrvaško, prvak NSi-ja Andrej Bajuk je opozoril na premajhno verodostojnost podatkov o poslovanju države, prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča pa je zanimalo, kaj namerava storiti vlada pri preiskovanju ilegalne trgovine orožja iz obdobja osamosvajanja.

Neodstopanje od sporazuma Račan - Drnovšek
Premier Anton Rop je glede Hrvaške dejal, da bo po tamkajšnjih volitvah najprej treba počakati na sestavo vladne koalicije in vlade. Ko bo ta oblikovana, bodo z njo opravili ustrezne konzultacije in ravnali v odvisnosti od njenih stališč. Ob tem pa je Rop poudaril, da ne glede na stališča hrvaške vlade slovenska vlada ne namerava odstopati od sporazuma Račan - Drnovšek, ki ga sabor sicer ni ratificiral. Sporazum je namreč po njegovem mnenju zgodovinski temelj za kakršne koli pogovore Slovenije in Hrvaške o meji.

Pri podatkih o poslovanju države brez skrivanja
Premier Rop je glede verodostojnosti podatkov o poslovanju države dejal, da se je lani izboljšala. Ob tem se je skliceval na revizijsko poročilo o izkazovanju in izvrševanju državnega proračuna za leto 2002. Bajuk je opozoril, da računsko sodišče ni moglo dati popolnega izkaza, saj mu vlada ni predložila bilančnega stanja. Premier Rop je na očitke odvrnil, da so pri posameznih proračunskih uporabnikih pomanjkljivosti v bilanci stanja dejansko odkrili, a njihovi izkazi bodo za letošnje leto popravljeni, zato po njegovih besedah ni nikakršnega razloga, da bi kar koli skrivali.

Tudi pri ilegalni trgovini z orožja brez prikrivanj
Glede ilegalne trgovine z orožjem je premier dejal, da so organi pregona na tem področju dejavni. Na to po njegovih besedah kaže tudi število razkritih kaznivih dejanj. Zatrdil je tudi, da je pooblaščena komisija opravila nadzorni vpogled v dokumentacijo na ministrstvu za obrambo, kar pa lahko vedno stori. Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen, saj je prepričan, da ni bilo storjeno dovolj, in vprašal premierja, ali gre za prikrivanje resnic, ko gre za nekatere politike in tudi državne sekretarje. Rop je zatrdil, da vlada podatkov ne prikriva, in dodal, da ustrezni postopki potekajo.

Keber spet o celjski bolnišnici
France Cukjati (SDS), Marko Diaci (SMS) in Majda Zupan (NSi) so želeli odgovore ministra za zdravje Dušana Kebra glede celjske bolnišnice ter razmer v zdravstvu.

Cukjatija je zanimalo, kako bo minister zagotovil, da se tak primer ne bo ponovil in kako bo zmanjšal čakalne vrste. Keber je poleg sistema strokovnih smernic in nadzora izpostavil zlasti odgovornost samih zdravnikov. Dejal je, da ni v njegovi pristojnosti, da bi gledal zdravnikom pod prste. Glede čakalnih vrst pa Keber meni, da je pri odpravljanju zaostankov ključno tudi osveščanje državljanov, da znajo uveljavljati svoje pravice.

Diaci je ministra vprašal, kdaj namerava uvesti izredni strokovni nadzor, v katerega bi vključil tudi tuje strokovnjake. Minister Keber mu je pojasnil, da so v celjski bolnišnici po razkritju konkretnega primera smrti bolnika uvedli interni strokovni nadzor in vanj vključili tudi strokovnjaka z Onkološkega inštituta ter zdravniško zbornico.

Zupanovo pa je zanimalo, kako bo minister poskrbel za strokovnost v zdravstvu in kdaj namerava odstopiti. Odvrnil je, da bo odstopil, ko bo sam menil, da je osebno odgovoren. Dejal je še, da se bo strokovni nadzor nedvomno povečal z zdravstveno reformo.

Dimovski o odpravninah in borčevskih pokojninah
Andrej Vizjak (SDS) je ministra za delo Vlada Dimovskega opozoril na odpravnine delavcev v stečaju hčerinskih družb, ki so brez lastnega premoženja. Minister je v odgovoru zatrdil, da pravica do odpravnine delavcem pripada po zakonu o delovnih razmerjih, jamstveni sklad pa predstavlja zgolj začasno premostitev. Ob tem je opozicijskemu poslancu pojasnil, da bodo konkretni primer natančno preučili. Če bodo ugotovili, da je zakonodadaja podnormirana, bodo predlagali ustrezne spremembe, je zatrdil minister Dimovski.

Poslanca ZLSD-ja Mirana Potrča pa je zanimalo, ali vsi prejemniki borčevskih pokojnin te prejemajo na zakoniti podlagi. Minister Dimovski je odgovoril pritrdilno in zanikal, da bi bile med prejemniki starostnih in invalidskih borčevskih pokojnin tudi osebe, rojene po letu 1945. To so lahko le prejemniki družinskih oz. vdovskih pokojnin, je še pojasnil. V letu 2002 je starostne, invalidske ali družinske borčevske pokojnine prejemalo 39.000 oseb, kar je 20 odstotkov manj kot leta 1998, je na Potrčevo vprašanje o gibanju pokojnin odgovoril minister Dimovski.

Tudi o hotelu Črni les
Sonjo Areh Lavrič (SNS) pa je zanimalo, zakaj je bil na seznamih domov za starostnike tudi hotel Črni les, čeprav ta ni imel nikakršnih dovoljenj za delovanje. Minister Dimovski je odvrnil, da hotel nikakor ni imel koncesije ali dovoljenja ministrstva za delo za opravljanje institucionalnega varstva starejših, centri za socialno delo pa niso imeli dovoljenja za napotitev starostnikov v omenjeni hotel. Tudi minister Keber je razložil, da so bili o delovanju hotela obveščeni šele, ko se je pojavil sum o kaznivem dejanju, ki ga še preučujejo.